Slovaško rudogorje
| Slovaško rudogorje | |
|---|---|
 Kanjon Zadiel v slovaškem krasu | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Stolica |
| Nadm. višina | 1.476 m |
| Geografija | |
  | |
| Koordinate gorovja | 48°45′00″N 20°15′00″E / 48.75000°N 20.25000°E |
| Gorovje | Notranji Zahodni Karpati |
Slovaško rudogorje (slovaško Slovenské rudohorie [ˈslɔʋenskeː ˈrudɔɦɔrɪe], madžarsko Gömör–Szepesi-érchegység, nemško Slowakisches Erzgebirge or Zips-Gemer-Erzgebirge) je obsežno gorovje znotraj Karpatov, ki leži večinoma v slovaških regijah Spiš in Gemer, z majhnim delom v severni Madžarski.[1] Je največje gorovje na Slovaškem. Geomorfološko pripada Slovaško rudogorje Notranjim zahodnim Karpatom.
Slovaško rudogorje omejujejo gora Zvolen na zahodu, Košice na vzhodu, reki Hron in Hornád na severu ter Juhoslovenska kotlina in Košiška kotlina (Košická kotlina) na jugu. Regija vključuje jamo Domico (jaskyňa Domica), eno največjih jam v Evropi, kanjon Zádiel in grad Krásna Hôrka.
Podrazdelitev[uredi | uredi kodo]
Geomorfološko je Slovaško rudogorje združeno v Notranje zahodne Karpate. Gore nimajo osrednjega grebena – sestavljene so iz več samostojnih odsekov, geomorfoloških regij:[2]
- Veporske gore (Veporské vrchy)
- Spiško-gemerski kras (Spišsko-gemerský kras)
- Stolica (Stolické vrchy)
- Revúcka gorja (Revúcka vrchovina)
- Volovško pogorje (Volovské vrchy)
- Črna gora (Čierna hora)
- Rožnavska kotlina (Rožňavská kotlina)
- Slovaški kras (Slovenský kras) in Aggtelek Kras (madžarsko Aggteleki-karszt; leži na severu Madžarske)
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Osnovni podatki:
- najvišji vrh: Stolica, 1476 m nadmorske višine
- dolžina: pribl. 140 km
- širina: pribl. 40 km
- površina: pribl. 4000 km²
Ker gre za zelo obsežno geomorfološko enoto, nobena splošna karakterizacija ni primerna. Geomorfološka zgradba je raznolika in ima kristalinske, mezozojske in vulkanske kamnine.
Že od nekdaj, predvsem v zgodnjem novem veku, so v gorah, kot že ime pove, močno rudarili, a ne več.
Zavarovana območja[uredi | uredi kodo]
Slovaško rudogorje vključuje Narodni park Muránska planina, Narodni park Slovaški Kras in Narodni park Slovenský raj.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Lonely Planet Češka in Slovaška Lisa Dunford, Brett Atkinson, Neil Wilson - 2007 - Stran 423: "Naredite vse to in še več med domišljijskimi podzemnimi formacijami slovaškega krasa (Slovensky kras). Ta regija, apnenčasti kanjoni in jame ležijo na vzhodnem koncu Slovenské rudohorie (Slovaškega rudogorja), velike verige, ki sega do meje z Madžarsko. Njegove najbolj spektakularne pokrajine so znotraj 440 kvadratnih kilometrov velikega narodnega parka Slovaški Kras, ki je bil promoviran za Unesco Svetovna dediščina leta 1995. Poudarki regije vključujejo jamo Domica (Domica jaskyňa), ki naj bi bila ena največjih jam na svetu, kanjon Zadielska blizu madžarske meje in dramatičen grad Krásna Hôrka."
- ↑ Mazúr, E., Lukniš M., 1986: Geomorfologické členenie SSR a ČSSR. Časť Slovensko. Slovenská kartografia, Bratislava
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
