Pojdi na vsebino

Slobodan Subotić

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Slobodan Subotić - Piksi, slovenski košarkar, košarkaški trener * 15. avgust 1956, Herceg Novi, SR Črna gora, FLR Jugoslavija

Slobodan Subotić
Osebni podatki
Rojstvo15. avgust 1956({{padleft:1956|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (68 let)
Herceg Novi
Narodnostslovensko, grško
Višina202 m
Teža91 kg
Informacije o karieri
Pro. kariera1975–1993
Položajvisoki branilec, krilo
Trenerska kariera1993–danes
Pregled kariere
Kot košarkar:
1975–1986Smelt Olimpija
1986–1993Aris Solun
Kot trener:
1993–1994Iraklis (pomočnik)
1994-1995Iraklis
1995–1996AEK Atene
1996–1997Aris
1997–1999Panathinaikos
2000–2001Panionios
2001PAOK
2001–2003Slovenija
2002–2003Olympiacos
2004–2005Aurora Basket Jesi
2006–2008Split
2009–2010Cedevita Zagreb
2011Aris
2012–2016Al Riyadi
2017Cibona
2018–2019Libanon
2019Budućnost
2020–2021Club Africain Tunis (Tunizija)
2021–2022Slonokoščena obala (teh. direktor)
2022–2023APOEL Nikozija
2023–2024Garid Ulaanbaatar (Mongolija)

Igralska kariera

[uredi | uredi kodo]

Slobodan Subotić je odraščal v Herceg-Novem v Črni gori. Njegov oče je bil trgovski potnik, po mamini strani ima grške družinske vezi. Do 14 leta je treniral nogomet, potem ga je trener Radovan Ogurlić[1] povabil na treninge košarke v klub KK Primorje.

Na pobudo Lazarja Lečića je 1975 postal član Olimpije, kjer je igral enajst sezon. Leta 1986 je podpisal pogodbo s solunskim Arisom. Z Arisom je odigral sedem let in v tem času zaigral treh Final Fourih Evrolige, petkrat osvojil naslov grškega prvak v ligi in pokalu. Z Nikosom Galisom in Panagiotisom Giannakisom je bil nosilec igre. Pridobil je grško državljanstvo, zaradi grškega prava je spremenil ime v Slompontan "Lefteris" Soumpotits (grško: Σλόμπονταν "Λευτέρης" Σούμποτιτς) V igri je bil znan po dobrem metu za tri točke in metom iz skoka.

Za Jugoslovansko reprezentanco je prvič igral 1977. Udeležil se priprav na svetovno prvenstvo 1978, a se ni uvrstil med 12.

Trenerska kariera

[uredi | uredi kodo]

Po končani igralski karieri je deloval enajst let kot trener v Grčiji. Prvo kot pomočnik in trener pri Iraklisu, pozneje je vodil vse vodilne solunske in atenske klube: AEK Atene, Aris, Panathinaikos, Panionios, PAOK, Panionios in Olympiacos. Prvi trenerski uspeh je doživel z Arisom, ki je osvojil Koraćev pokal 1997. Najuspešnejše obdobje je imel s Panathinaikosom, ko je osvojil dva zaporedna naslova grškega prvaka (1998 in 1999) in imenovan za najboljšega grškega trenerja. Dve sezoni in pol je vodil še Olympiacos, ki ga je vodil do pokalnega zmagovalca 2002.

Ko je bil trener PAOKa in kasneje Olympiacosa je sprejel vodenje Slovenske reprezentance leta 2001. Reprezentanca se je prebila skozi kvalikacije in nastopila na evropskem prvenstvu 2003 na Švedskem.

V sezoni 2004-05 je kratek čas vodil v Italiji klub Aurora Basket Jesi.

Na Hrvaškem je vodil ekipe Splita in Cedevite. Leta 2011 je drugič vodil ekipo Arisa. Spomladi 2012 je za 40 dni prevzel mesto direktorja Union Olimpije.[2] Poleti 2012 sprejme službo v Libanonu. Štiri sezone vodil velikana libanonske klubske košarke Al Riyadi iz Bejruta. Ekipo vodi do treh naslovov državnega prvaka (2014, 2015, 2016).

17. junija 2017 postane trener zagrebške Cibone, s katero prekine pogodbo 11. novembra 2017.[3]

Avgusta 2018 postane selektor libanonske reprezentance.[4] Reprezantca je neuspešna v kvalikacijah za svetovno prvensto 2019.

Med 22. junijem in 18. oktobrom 2019 je glavni trener Budućnosti.[5]

Osebno

[uredi | uredi kodo]

Živi v Ljubljani. Je oče trem otrokom: Nik, Ana Maria in Leon.[1] Leon je košarkarski trener in je v sezoni 2019/20 pomočnik trenerja pri Ciboni.[6]

Za Koš magazin je napisal tri spominske članke. [7]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Perko, Drago (30. januar 2017). »V Union Olimpiji se sploh ne ve, kdo je glavni in komu odgovarja«. Slovenske novice. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  2. Š., T. (7. maj 2012). »Spremembe pri Unionu Olimpiji, Subotić zamenjal Rajglja«. 24ur.com. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  3. STA (11. november 2017). »Porazi in spor s Žorićem odnesli Subotića«. siol.net. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  4. STA, Sportal Siol (8. avgust 2018). »Subotić selektor libanonske reprezentance«. siol.net. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  5. G., To. (18. oktober 2019). »Subotić po 7 tekmah že ni več trener Budućnosti«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  6. »Stučni stožer«. Cibona (v hrvaščini). Pridobljeno 19. decembra 2019.
  7. Koš magazin (v srbščini). 18. oktober 2019 https://kosmagazin.com/tag/slobodan-piksi-subotic/. Pridobljeno 19. decembra 2019. {{navedi novice}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]