Skupnostna znanost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skupnostna znanost (angleško citizen science, CS), tudi občanska znanost, množična znanost, državljanska znanost, participativna znanost ali ljudska znanost, je znanstveno raziskovanje, ki se izvaja s sodelovanjem javnosti (ki jo včasih imenujemo ljubiteljski/nepoklicni znanstveniki).[1][2] Natančne opredelitve skupnostne znanosti se med seboj razlikujejo, pri čemer imajo različni posamezniki in organizacije svoje specifične interpretacije tega, kaj skupnostna znanost zajema.[1] Skupnostna znanost se uporablja na številnih področjih proučevanja, pri čemer so raziskovalne objave večinoma na področjih biologije in ohranjanja narave.[1] [3] Nameni in vloge skupnostne znanosti v raziskovalnih projektih se med seboj razlikujejo.[1][3] Skupnostna znanost se lahko uporablja kot metoda, pri kateri javni prostovoljci pomagajo pri zbiranju in razvrščanju podatkov, s čimer se izboljšuje zmogljivost znanstvene skupnosti.[3][4] Skupnostna znanost lahko vključuje tudi bolj neposredno vključevanje javnosti, pri čemer skupnosti začnejo projekte, v katerih raziskujejo svoje okoljske in zdravstvene nevarnosti.[3] Sodelovanje v projektih skupnostne znanosti tudi izobražuje javnost o znanstvenem procesu in povečuje ozaveščenost o različnih temah.[3][5][4] V ta namen nekatere šole vključujejo učence v projekte skupnostne znanosti v okviru učnih načrtov.[5][4][6]

To je slika odprtega prenosnega računalnika na mizi. Učenec, ki uporablja prenosni računalnik, ni prikazan, vendar lahko vidite eno roko na tipkovnici in eno roko na podlogi za miško, kot da je sredi uporabe računalnika. Na spletni strani prenosnega računalnika je v mavričnih barvah v zgornjem levem kotu zaslona napis EyeWire, na vrhu spletne strani pa je vrstica z možnostmi menija. Spletna stran ima črno ozadje z veliko sliko nečesa, kar se zdi struktura nevrona (ki je videti kot veje vijoličastih vijugastih črt, ki izhajajo iz majhne kroglaste komponente). Na desni strani zaslona je mesto, kjer vnesete podatke za prijavo, levo zgoraj pa piše: "Kaj je EyeWire? Igrajte igro za kartiranje možganov."
Srednješolec prispeva k skupnostnemu znanstvenemu projektu EyeWire iz prenosnega računalnika v okviru tečaja nevroznanosti.

Prvo uporabo izraza skupnostna znanost (angleško citizen science) lahko najdemo v januarski številki reviji MIT Technology Review iz januarja 1989, v kateri so predstavili tri skupnostne laboratorije, ki so proučevali okoljska vprašanja.[7][8] V 21. stoletju se je povečalo število skupnostnih znanstvenih projektov, publikacij in možnosti financiranja.[1][9] Skupnostna znanost se je sčasoma vse bolj uveljavljala, k čemur je pripomogel tehnični napredek.[1][3][10] Digitalne skupnostne znanstvene platforme, kot je Zooniverse, shranjujejo velike količine podatkov za številne projekte in so kraj, kjer se lahko prostovoljci naučijo, kako prispevati k projektom.[11][1] Pri nekaterih projektih se udeležencem naroči, naj zberejo in vnesejo podatke, na primer vrste, ki so jih opazovali, v velike digitalne globalne zbirke podatkov.[3][12] Pri drugih projektih udeleženci pomagajo razvrščati podatke na digitalnih platformah.[3] Podatki skupnostne znanosti se uporabljajo tudi za razvoj algoritmov strojnega učenja.[10][1] Primer je uporaba slik, razvrščenih po prostovoljcih, za urjenje algoritmov strojnega učenja za prepoznavanje vrst.[10][1] Čeprav so globalna udeležba in globalne zbirke podatkov na spletnih platformah,[12][1] nimajo vse lokacije vedno enake količine podatkov sodelujočih.[10][13] Znanstvena skupnost priznava pomisleke glede morebitnih težav s kakovostjo podatkov, kot so merilne napake in pristranskosti, v projektih skupnostne znanosti, zato so na voljo statistične rešitve in najboljše prakse, ki lahko pomagajo.[12][14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 1,9 The Science of Citizen Science. Katrin Vohland. Cham, Switzerland. 2021. ISBN 978-3-030-58278-4. OCLC 1230459796.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  2. ↑ Gura, Trisha (april 2013). »Citizen science: Amateur experts«. Nature (v angleščini). 496 (7444): 259–261. doi:10.1038/nj7444-259a. ISSN 1476-4687. PMID 23586092.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 Kullenberg, Christopher; Kasperowski, Dick (14. januar 2016). Dorta-González, Pablo (ur.). »What Is Citizen Science? – A Scientometric Meta-Analysis«. PLOS ONE (v angleščini). 11 (1): e0147152. Bibcode:2016PLoSO..1147152K. doi:10.1371/journal.pone.0147152. ISSN 1932-6203. PMC 4713078. PMID 26766577.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 Steven, Rochelle; Barnes, Megan; Garnett, Stephen T.; Garrard, Georgia; O'Connor, James; Oliver, Jessica L.; Robinson, Cathy; Tulloch, Ayesha; Fuller, Richard A. (oktober 2019). »Aligning citizen science with best practice: Threatened species conservation in Australia«. Conservation Science and Practice (v angleščini). 1 (10). doi:10.1111/csp2.100. ISSN 2578-4854.
  5. ↑ 5,0 5,1 Doyle, Cathal; David, Rodreck; Li, Yevgeniya; Luczak-Roesch, Markus; Anderson, Dayle; Pierson, Cameron M. (26. junij 2019). »Using the Web for Science in the Classroom: Online Citizen Science Participation in Teaching and Learning«. Proceedings of the 10th ACM Conference on Web Science. WebSci '19. New York, NY, USA: Association for Computing Machinery: 71–80. doi:10.1145/3292522.3326022. ISBN 978-1-4503-6202-3.
  6. ↑ Soanes, Kylie; Cranney, Kate; Dade, Marie C.; Edwards, Amy M.; Palavalli-Nettimi, Ravindra; Doherty, Tim S. (februar 2020). »How to work with children and animals: A guide for school-based citizen science in wildlife research: School-based citizen science for wildlife research«. Austral Ecology (v angleščini). 45 (1): 3–14. doi:10.1111/aec.12836.
  7. ↑ The Science of Citizen Science. Katrin Vohland. Cham, Switzerland. 2021. ISBN 978-3-030-58278-4. OCLC 1230459796.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  8. ↑ R. Kerson (1989). »Lab for the Environment«. Zv. 92, št. 1. str. 11–12. {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč)
  9. ↑ Kullenberg, Christopher; Kasperowski, Dick (14. januar 2016). Dorta-González, Pablo (ur.). »What Is Citizen Science? – A Scientometric Meta-Analysis«. PLOS ONE (v angleščini). 11 (1): e0147152. Bibcode:2016PLoSO..1147152K. doi:10.1371/journal.pone.0147152. ISSN 1932-6203. PMC 4713078. PMID 26766577.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 Lotfian, Maryam; Ingensand, Jens; Brovelli, Maria Antonia (20. julij 2021). »The Partnership of Citizen Science and Machine Learning: Benefits, Risks, and Future Challenges for Engagement, Data Collection, and Data Quality«. Sustainability (v angleščini). 13 (14): 8087. doi:10.3390/su13148087. ISSN 2071-1050.
  11. ↑ Simpson, Robert; Page, Kevin R.; De Roure, David (7. april 2014). »Zooniverse: observing the world's largest citizen science platform«. Proceedings of the 23rd International Conference on World Wide Web. WWW '14 Companion. New York, NY, USA: Association for Computing Machinery: 1049–1054. doi:10.1145/2567948.2579215. ISBN 978-1-4503-2745-9.
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 La Sorte, Frank A.; Somveille, Marius (januar 2020). »Survey completeness of a global citizen‐science database of bird occurrence«. Ecography (v angleščini). 43 (1): 34–43. doi:10.1111/ecog.04632. ISSN 0906-7590.
  13. ↑ Bird, Tomas J.; Bates, Amanda E.; Lefcheck, Jonathan S.; Hill, Nicole A.; Thomson, Russell J.; Edgar, Graham J.; Stuart-Smith, Rick D.; Wotherspoon, Simon; Krkosek, Martin; Stuart-Smith, Jemina F.; Pecl, Gretta T. (1. maj 2014). »Statistical solutions for error and bias in global citizen science datasets«. Biological Conservation (v angleščini). 173: 144–154. doi:10.1016/j.biocon.2013.07.037. ISSN 0006-3207.
  14. ↑ Resnik, David B.; Elliott, Kevin C.; Miller, Aubrey K. (1. december 2015). »A framework for addressing ethical issues in citizen science«. Environmental Science & Policy (v angleščini). 54: 475–481. doi:10.1016/j.envsci.2015.05.008. ISSN 1462-9011.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Skupnostna_znanost&oldid=5834445«