Skrinja iz Verolija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sprednja stran Skrinje iz Verolija
UmetnikKonstantinopel, 900–1000 n. št.
Vrstaslonovina, les
Mere11,5 cm × 15,5-16 cm × 40,3 cm
KrajVictoria and Albert Museum, soba 8, id =216-1865

Skrinja iz Verolija je skrinja, izdelana v Konstantinoplu (zdaj Carigrad) v poznem 10. ali začetku 11. stoletja, zdaj pa v muzeju Victoria in Albert v Londonu. Najbrž je bila narejena za osebo, ki je bila blizu cesarskemu dvoru v prestolnici bizantinskega cesarstva, morda pa je bila uporabljena za shranjevanje steklenic za parfum ali nakita. Kasneje, do leta 1861, je bila v zakladnici stolnice v Veroliju, jugovzhodno od Rima.

Skrinja je izdelana iz izrezljane slonovine in kostnih ploščic, in prikazuje prizore iz klasične mitologije. Na pokrovu je slika Posilstvo Evrope. Spredaj so prizori iz zgodb Belerofonta in Ifigenije. Na hrbtu je del dionizijske procesije, z dvema figurama označenima kot Mars, bog vojne (grški Ares) in Venera, boginja ljubezni (grška Afrodita). Na krajših stranicah so prizori Dioniza, boga vina (rimsko Bakh) Dionizija), v kočiji, ki jo vlečejo panterji in nimfa, ki jaha morskega konjička. Obstaja tudi leseno ogrodje in kovinski pribor.

Ker je bilo cesarstvo stoletja krščansko, ti poganski motivi verjetno predstavljajo oživljeni okus za klasični slog in metaforiko.

Skrinja iz Verolija je ena izmed 43 skrinj, poleg desetine ločenih plošč, ki kažejo modo za »pseudo-antične motive, ki izhajajo iz srebrne plošče ali rokopisa, skupaj z malo razumevanja prvotnega pomena«, kot je opisal skupino kot celoto sir Kenneth Clark, [1] med srednjeveškim mrkom golote.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Evans, Helen C. & Wixom, William D., The glory of Byzantium: art and culture of the Middle Byzantine era, A.D. 843-1261, no. 153, 1997, The Metropolitan Museum of Art, New York, ISBN 9780810965072; full text available online from The Metropolitan Museum of Art Libraries

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]