Sipalni presek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pri jederski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija). Navadno je to ploščica ali ploska posodica s plinom, na katero pravokotno pada curek izstrelkov. Vsak izstrelek, ki gre skozi tarčo ne sodeluje z jedri v tarči. Nekateri odletijo skozi tarčo naravnost naprej. Tisti, ki pa z jedrom interegirajo, se na jedrih sipljejo in odletijo iz tarče pod različnimi koti.

Zanima nas, kakšna je porazdelitev števila delcev, ki odletijo iz tarče, po kotu glede na smer vpadnega curka. Prešteti moramo del sipanih elektronov ali oddanih delcev v določenem času , ki jih zajame merilnik pod kotom . Merjenje ponovimo pri drugih kotih in dobimo porazdelitev po kotu . Poznamo tudi številsko gostoto vpadnih delcev . Količino, ki povezuje število sipanih delcev v delček prostorskega kota in vpadlo številsko gostoto delcev, vpeljemo kot diferencialni sipalni presek . Velja:

je prostorski kot, pod katerim vidimo iz tarče vstopno odprtino detektorja. Z integracijo diferencialnega sipalnega preseka po celotnem prostroskem kotu dobimo t. i. totalni sipalni presek:

Medtem, ko se je diferencialni sipani presek nanašal le na delček prostorksega kota, totalni sipalni presek zadeva celoten prostorski kot.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]