Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici

Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici.

Seznam

Slika	Ime	Evidenčna številka	Kraj	Leto razglasitve	Vrsta spomenika	Tip spomenika	Časovna uvrstitev	Opis
	Hiša Biserjane 1	999	Biserjane	1991	lokalnega pomena	memorialna dediščina	konec 19. stoletja	V pritlični kmečki hiši je živel Jakob Kreft (1804-1873). Sodi med zaslužne slovenske politike in narodnjake. Hišo krasi spominska plošča.
	Prazgodovinska naselbina	9651	Biserjane	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	bronasta doba	Sledovi poznobronastodobne poselitve (bronasta tulasta sekira, odlomki lončenine). Neraziskano.
	Rimskodobna naselbina	929	Biserjane	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Stavbne ostaline (lesena gradnja) rimskodobne podeželske naselbine; najdeni so tudi številni odlomki lončenine.
	Rojstna hiša Antona Korošca	1000	Biserjane	1991	lokalnega pomena	memorialna dediščina	konec 20. stoletja	Rojstna hiša Antona Korošca (1872 - 1940), vodilnega klerikalnega politika za časa Avstrije, med prvo svetovno vojno predsednika Jugoslovanskega kluba in člana vlade v stari Jugoslaviji. Spominska plošča postavljena 1989. Hiša stoji v Biserjanah št. 20.
	Spomenik železničarjem španskim borcem	11263	Biserjane		lokalnega pomena	memorialna dediščina	konec 20. stoletja	Na betonskem podstavku je odlit 4 m visok spomenik, delo šestih študentov likovne sekcije pod vodstvom akademskega kiparja B. Prokofjeva (1982). Upodobljenih je enajst borcev. Spomenik stoji ob gasilskem domu v Biserjanah.
	Rimsko gomilno grobišče	930	Blaguš	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Tri nepoškodovane rimske gomile različnih velikosti: višine od 0,5 do 0,7 m in premera od 12 do 15 m.
	Rimsko gomilno grobišče I	9737	Blaguš	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Tri nepoškodovane gomile različnih velikosti.
	Spomenik talcem v Blaguškem gozdu	1005	Blaguš		lokalnega pomena	memorialna dediščina	sredina 20. stoletja	Spomenik iz grobo obdelanega kamna nepravilne oblike z vgrajeno marmorno spominsko ploščo, zamejen s štirimi kvadri. Odkrit je bil leta 1953 na mestu, kjer so Nemci 3.4.1945 ustelili 12 talcev, pripeljanih iz ptujskih zaporov.
	Domačija Fortar	1215	Bolehnečici	1992	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Domačijo veleposestnika sestavljajo zidana, visokopritlična hiša z zunanjim balusterskim stopniščem, gospodarska poslopja in senik. Stavbe izvirajo s konca 19. stoletja. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 9.
	Domačija Pejič	17517	Bolehnečici		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Domačijo sestavljajo mogočna vrhkletna hiša in ločena, zidana gospodarska poslopja. Hišo odlikujejo poudarjen vhodni rizalit, originalno stavbno pohištvo, fasadna profilacija ter tipičen tloris. Letnica na kamnitem hišnem portalu je 1898. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 4.
	Domačija Pežor	17516	Bolehnečici		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Domačijo sestavljata vrhkletna zidana hiša ter v obliki črke L prizidano, obnovljeno gospodarko poslopje. Hišo odlikujejo tipičen tloris, originalna fasadna profilacija in staro stavbno pohištvo. Na kamnitem pravokotnem portalu je letnica 1851. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 16.
	Domačija Slavič	1217	Bolehnečici	1992	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Domačijo sestavljajo zidana, visokopritlična hiša s kamnitim vhodnim portalom, datiranim z letnico 1869 in okrašenim z rastlinsko ornamentiko, gospodarska poslopja in skedenj. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 15.
	Domačija Trunk	17518	Bolehnečici		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Domačijo sestavljata vrhkletna zidana stanovanjska hiša z letnico 1837 na kamnitem vhodnem portalu ter v L dodano, prenovljeno gospodarsko poslopje. Domačijo odlikuje ohranjen tloris ter originalno stavbno pohištvo in izvirna notranjščina hiše. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 19.
	Domačija Župan	1216	Bolehnečici	1992	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Domačijo sestavljajo zidana, visokopritlična podkletena stanovanjska hiša z zunanjim stopniščem in gospodarska poslopja. Stavbe izvirajo s konca 19. stoletja. Domačija stoji v Bolehnečicih št. 10.
	Domanjkova hiša	29188	Bolehnečici	2011	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Pritlična zidana hiša podolžnega tlorisa, zgrajena 1895. Ohranjen je kamniti portal s kamnoseškimi detajli, v njem so masivna izjemno dekorativno profilirana vrata. V notranjosti so ohranjene šablonske poslikave. Hiša stoji v Bolehnečicih št. 11.
	Vaška kapela	24591	Bolehnečici		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Neogotska kapela ima pravokoten tloris s triosminskim zaključkom. Na njem so prizori s sv. Jurijem, sv. Antonom in sv. Florijanom. Nad vhodom je prizor s Kristusom in vitek zvonik.
	Domačija Perger	955	Brezje	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Cimprana, s slamo krita stavba stoji vzdolž ceste. Bivalnemu delu slede gospodarski prostori. Domačija je iz 19. stoletja. Domačija stoji v Brezju št. 1.
	Hiša Brezje 6	1001	Brezje	1991	lokalnega pomena	memorialna dediščina	konec 20. stoletja	V skromni kmečki hiši se je leta 1871 rodil literarni zgodovinar in publicist dr. Fran Ilešič. Kot profesor je večinoma deloval na univerzi v Zagrebu, kjer je neuspešno skušal obuditi in posodobiti ilirizem. Domačini so mu leta 1971 odkrili spominsko ploščo.
	Domačija Dragotinci 21	982	Dragotinci	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Cimprana, s slamo krita domačija iz 19. stoletja. Stanovanjski in gospodarski del sta postavljena v obliki črke L.
	Gomilno grobišče	932	Dragotinci	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Dve skupini rimskih gomil, prva šteje osem, druga pa tri gomile. Večinoma so poškodovane.
	Kapelica	974	Dragotinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelico iz okoli 1900 je 1989 poslikal akademski kipar J. Vidic, ki je poleg tipičnih sakralnih motivov dodal še prašička, sonce in luno. Primer novega ovrednotenja sakralne umetnosti 20. stol.
	Pivarjeva hiša	17521	Dragotinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	V okviru prenovljene domačije se je v avtentični zunanji obliki ohranila pritlična kmečka hiša, grajena v letih 1897 do 1903. Ima kamnit talni zidec in profilirano fasado. Hiša stoji v Dragotincih št. 32.
	Rimskodobna naselbina Kračine	15566	Dragotinci		lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Sledovi rimskodobne poselitve. Najdišče je bilo identificirano s sistematičnim terenskim pregledom l. 2000, pred gradnjo avtoceste.
	Znamenje	24776	Dragotinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 18. stoletja	Veliko poznobaročno trikotno znamenje ima tri niše z upodobitvami Marije z Jezusom, Križanje z razbojnikoma in dva svetnika (naslikal Hodnik, 1985).
	Arheološko najdišče Sodolek	15561	Grabonoš		lokalnega pomena	arheološka dediščina	bakrena doba	Najdišče, delno raziskano l. 2000, pred gradnjo avtoceste. Ugotovljena je bila prazgodovinska poselitev.
	Domačija Grabonoš 10	983	Grabonoš	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Kmečko domačijo iz 19. stoletja sestavljata pritlična, zidana hiša ter zidano gospodarsko poslopje, ki stoji pravokotno na stanovanjsko hišo. V osrednji osi hiše je vhodna lopa z nišo s Kristusom in fresko.
	Domačija Ivanuša	17523	Grabonoš		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Domačijo sestavljajo zidana vrhkletna stanovanjska hiša in ločeni zidani gospodarski poslopji - hlev in svinjak. Hiša je iz prve polovice 19. stol., ima originalno ohranjeno okensko stavbno pohištvo s kovanimi mrežami ter bogato profilirano fasado. Domačija stoji v Grabonošu št. 6.
	Domačija Šipek	17524	Grabonoš		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Domačijo sestavljajo dominantna, vrhkletna zidana stanovanjska hiša z letnico 1836 na kamnitem portalu ter zidani, delno leseni gospodarski poslopji - hlev in svinjak. Hiša ima bogato fasadno profilacijo in originalno okensko stavbno pohištvo. Domačija stoji v Grabonošu št. 7.
	Hatmunska preša	17525	Grabonoš		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Lesena cimprana podkletena stavba kvadratnega tlorisa, s spremenjeno streho (prej strma streha, krita s slamo). V prtličju je klasična preša z letnico 1857. Nekoč je bila nad vhodom v kamnito obokano klet letnica 1814 ali 1841 (ustni vir). Zgradba stoji ob hiši Grabonoš št. 67.
	Jeričkina klet	17526	Grabonoš		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Cimprana, z ilom ometana nekdanja viničarija, z bivalnim in gospodarskim delom (prostor preše, hlev) pod skupno, nekoč slamnato streho. Letnica na stropnem tramu bivalnega prostora je 1813. Objekt je delno podkleten, preša ni ohranjena. Zgradba stoji ob hiši Grabonoš št. 56.
	Jonževo znamenje	24597	Grabonoš		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	18. stoletje	Baročno znamenje pokriva dvokapnica. V niši je prizor Kristusa na križu. Znamenje stoji pri kmetiji Kolman.
	Kašča pri hiši Grabonoš 12	984	Grabonoš	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Zidana, nadstropna stavba, krita z opečno streho, ima v pritličju klet, v nadstropju shrambo za žito. Nadstropje obkroža lesen gank. Je iz 19. stoletja.
	Mohoričeva klet	17527	Grabonoš		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Cimprana, z ilom ometana, delno podkletena, nekdanja viničarija podolžnega tlorisa ima tri prostore: bivalnega, prešo in hlev. Nekoč je imela črno kuhinjo, kritina je bila slama. Ohranjena je klasična preša na obroče, z letnicama 1875 in 1901. Zgradba stoji v Grabonošu št. 63.
	Rimskodobna gomila	948	Grabonoš	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Delno uničena (prekopana) rimskodobna gomila s premerom 13,5 m in z višino 1,5 m.
	Rimskodobno gomilno grobišče	14505	Grabonoš	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Rimskodobno gomilno grobišče; tri prekopane gomile (najdbe obdelanih kamnov in odlomkov lončenine) s premeri do 9 m in z višinami do 0,8 m.
	Šipkova kapelica	24598	Grabonoš		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Klasicistična kapelica s trikotnim čelom ima na pločevinasti strehi majhen pločevinast zvonik. Šilaste odprtine. V čelu je prizor Angela varuha. V kapeli je Marijin kip iz okoli leta 1900.
	Zidanica Grabonoš 60	985	Grabonoš	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	18. stoletje	Zidana, delno podkletena pritlična stavba vsebuje bivalni del ter prostor za prešo, kamor vodi kamnit baročni portal. Fasade so členjene. Stavba je iz 18. stoletja.
	Znamenje na Grabonoškem vrhu	24599	Grabonoš		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	18. stoletje	Baročno trikotno znamenje ima v treh nišah prizore s sv. Florijanom, sv. Jurijem in prizor Salomonove razsodbe.
	Znamenje v vasi	24600	Grabonoš		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 18. stoletja	Trikotno baročno znamenje iz leta 1795 varuje nizka lesena ograja. V nišah so upodobljeni sv. Družina, sv. Jurij in Florijan ter sv. Frančišek. Kritina je pločevinasta. Znamenje stiji blizu hiše Grabonoš št. 14.
	Vaška kapelica	24601	Grabšinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelica odprtega tipa z zvonikom ima trikotno čelo z upodobitvijo sv. Trojice. Odprta lopa sloni na toskanskih stebričih. V notranjosti je s steklom zaščiten Marijin kip.
	Jirinova kapela	19917	Jamna		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelo iz druge polovice 19. stoletja členijo trikotno čelo s podobo svetnika, dve okenski odprtini in vhod. Na dvokapni strehi je majhen zvonik.
	Kapelica	19918	Jamna		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	19. stoletje	Kapelico zaprtega tipa, ki jo datiramo v 19. stoletje, pokriva baročno oblikovana pločevinasta streha. Je brez profilacije.
	Hiša Kraljevci 29	1003	Kraljevci	1991	lokalnega pomena	memorialna dediščina	začetek 20. stoletja	V pritlični kmečki hiši je bil leta 1817 rojen Davorin Trstenjak (+1890), duhovnik, jezikoslovec in pisatelj. Na predelani hiši je spominska plošča.
	Kapelica pri hiši Kupetinci 13	14044	Kupetinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	18. stoletje	Kapelica odprtega tipa iz 18. stoletja ima veliko nišo ob cesti ter dve manjši ob straneh.
	Vaški studenec	10416	Kupetinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Iz opeke zidan globok vodnjak z lesenim, tesanim vrhnjim delom, pokrit z novejšo opečno streho, slonečo na pravokotni leseni konstrukciji. Letnica na vodnjaku je 1893. Studenec stoji ob hiši Kupetinci št. 22.
	Kranjčeva kapela	24603	Kutinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Kapela Lurške Matere božje ima zvonik in na fasadi medaljone z upodobljenimi svetniki. Notranjost je varovana z železno ograjo.
	Znamenje	24777	Rožički Vrh		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Neogotsko znamenje ima šilasto zaključeno nišo s prizorom Svete Družine. V trikotnem čelu je upodobljen Sveti Duh.
	Bultofova preša	17537	Selišči		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Butana stavba s prešo na obroče je bila na tradicionalen način zgrajena leta 1911. Kritina je bila vselej opeka. Ohranjeno je tudi prvotno stavbno pohištvo. Zgradba stoji ob hiši Selišči št. 1.
	Vaška kapela	24609	Selišči		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Neogotska kapela z zvonikom iz leta 1927 ima med šilasto zaključenim vhodom in trikotnim zaključkom naslikan prizor z Angelom varuhom. Fasado členijo pilastri in podstrešni venec.
	Belčeva kapelica	24610	Slaptinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelico iz druge polovice 19. stoletja pokriva dvokapna pločevinasta streha. Vratna in okenski odprtini so rahlo zašiljene. Klasicistična profilacija nosi podstrešni venec in trikotno čelo.
	Domačija Cof	17538	Slaptinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Na domačiji dominira zidana vrhkletna hiša s petosno glavno fasado, iz leta 1903. Ima bogato profilirano fasado, originalno stavbno pohištvo in tlorisno zasnovo. Dvorišče z vodnjakom zaokroža ločeno, starejše, v L oblikovano gospodarsko poslopje. Domačija stoji v Slaptincih št. 12.
	Domačija Mihalič	17540	Slaptinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Domačijo sestavljata pritlična vrhkletna zidana hiša iz leta 1932, s poudarjenim osrednjim rizalitom, originalnim stavbnim pohištvom in profilirano fasado ter zidano, posodobljeno gospodarsko poslopje, s tlorisom v obliki L. Na dvorišču je vodnjak. Domačija stoji v Slaptincih št. 7.
	Domačija Perc	17541	Slaptinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Zidana vrhkletna hiša, z letnico na portalu 1899, tvori z gospodarskim poslopjem zaprto dvorišče. Samostojno stojita preša z letnico 1933 ter star tesan čebelnjak z ohranjenimi panji. Hiša ima originalno stavbno pohištvo in tlorisno zasnovo. Domačija stoji v Slaptincih št. 34.
	Kapela	24778	Slaptinci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapela pravokotnega tlorisa ima štiri polkrožna čela. Polkrožne so tudi okenske in vratna odprtina. Freske v čelih niš niso ohranjene. Kapela stoji pri hiši Slaptinci št. 33.
	Rimsko gomilno grobišče pri Gomili	15430	Slaptinci	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Pet gomil v nepravilni vrsti, ki so večinoma poškodovane z divjim kopanjem. Po obliki in legi so rimske. Premeri nihajo med 9 in 15,6 m, višine pa med 0,8 in 2,2 m.
	Rimsko gomilno grobišče pri Strmcu	939	Slaptinci	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Osem gomil v gruči. Večina je prekopanih, štiri največje temeljito počez in v sredini. Po legi in obliki so gotovo rimske. Premer gomil niha med 8 in 17,8 m, višina pa med 0,5 in 3,7 m.
	Znamenje	971	Slaptinci	1991	lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Štiri metre visoko znamenje iz leta 1807 predstavlja kip sv. Janeza Nepomuka na toskanskem stebru. Kapela stoji pri hiši Slaptinci št. 10.
	Čehova klet	17542	Sovjak		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Lesena, delno z ilom ometana klet podolžnega tlorisa, s klasično prešo, kletjo in bivalnim delom. Stavba, nekoč viničarija, je iz 19. stoletja. Nekdanjo slamnato kritino so zamenjali s salonitom ter znižali ostrešje. Zgradba stoji v Sovjaku št. 96.
	Domačija Hubrl	17544	Sovjak		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Lesena domačija v obliki črke T, z bivalnimi in gospodarskimi prostori pod skupno streho, ometana z ilom. Nekoč slamnata kritina. V hiši je na lesenem stropnem tramu letnica 1814. 1913 so odstranili črno kuhinjo. Pred hišo je značilen kmečki vrt. Domačija stoji v Sovjaku št. 53.
	Domačija Mežnar	17545	Sovjak		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Lesena stavba v obliki črke L iz 19. stoletja, ometana z ilom, s stanovanjskim in gospodarskim delom pod skupno streho. Streha je bila predelana v prvi polovici 20. stoletja, prej slamnata streha. Domačija ima ohranjeno tipično talno zasnovo. Domačija stoji v Sovjaku št. 81.
	Kapelica	23936	Sovjak		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelica pravokotnega tlorisa iz okrog leta 1900 je krita z dvokapno opečno streho. Čelna stran je členjena z nišo s kipom, stranici pa s polkrožno zaključenima plitvima nišama.
	Klet nasproti hiše Sovjak 69	676	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Tricelična, lesena, cimprana stavba z opečno streho ima v osrednjem delu ohranjeno prešo. Desno je klet za vino, levo je shramba. Vrata so dvojna, lesena, zunanja so mrežasta.
	Korošakova klet	17546	Sovjak		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Iz opeke zidana, mogočna vrhkletna stavba podolžnega tlorisa, z obokano kletjo za hrambo vina. Zgoraj sta bivalni del in preša. Ohranjena so originalna vrata v klet. Stavba je iz 19. stoletja, večje predelave pa je doživela v začetku 20. stoletja. Zgradba stoji v Sovjaku št. 25.
	Tibautova kapelica	24611	Sovjak		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Kapelica iz okoli leta 1900 ima poslikano fasado. Nad pločevinasto streho se dviga masiven zvonik. Kapelica stoji ob hiši Sovjak št. 84a.
	Domačija Sovjak 100	994	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Cimprana, ometana stanovanjska hiša ima kamnito obokano klet, pokriva jo opečna streha. Pravokotno na hišo stoji ločeno gospodarsko poslopje. 19. stoletje.
	Domačija Sovjak 73	992	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Cimprana, ometana domačija iz 19. stoletja je oblikovana na L. Stanovanjskemu delu sledi gospodarski. Krita je s slamo.
	Domačija Sovjak 99	993	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 18. stoletja	Visokopritlična zidana hiša, prekrita z opečno čopasto streho. Fasade so členjene. S cestne strani vhod v obokano klet skozi polkrožno zaključen kamnit portal z letnico 1796.
	Klet nasproti hiše Sovjak 54	6735	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Enoceličen objekt, lesen, ometan z blatom, prekrit s slamnato streho. Odpirajo ga dvojna vrata, notranja lesena, zunanja mrežasta. Objekt je iz 19. stoletja.
	Klet Sovjak 26	675	Sovjak	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Iz kamna zidana klet ima zgornji del spleten iz šibja. Pokrita je s slamo. Kletni del zapirajo dvojna vrata, lesena in zunanja mrežasta. Klet je iz 19. stoletja.
	Znamenje	972	Sovjak	1991	lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	začetek 17. stoletja	Kužno znamenje iz 1627 s štirimi imeni pokopanih, kaže že močno uveljavljeno renesančno oblikovanje, kar se najbolj odraža v hišici z nišami in čebulastim nastavkom. Znamenje stoji ob hiši Sovjak št. 24.
	Domačija Klemenčič	17548	Stanetinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Mogočna, delno podkletena zidana hiša ima v obliki L dodano, že delno porušeno gospodarsko poslopje. Fasade bivalnega trakta so bogato profilirane, ohranjeno je stavbno pohištvo, kovane mreže in značilen tloris. Na hiši je letnica gradnje 1821. Zgradba stoji v Stanetincih št. 39.
	Domačija Slavič	17549	Stanetinci		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Domačijo sestavljajo delno podkletena zidana hiša z letnico 1908, ločena, posodobljena gospodarska poslopja ter razpelo pri vrtu ob hiši. Dominantno hišo odlikujejo ohranjeno stavbno pohištvo, fasadna profilacija in tipičen tloris. Na hiši je letnica gradnje 1821. Zgradba stoji v Stanetincih št. 40.
	Rimska gomila	953	Stanetinci	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Nepoškodovana gomila s premerom 10 m in višino 0,8 m.
	Cerkev sv. Duha	961	Stara Gora	1991	lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 17. stoletja	Cerkev je primer velike božjepotne baročno zasnovane stavbe s poudarkom na zgodnjebaročnem vertikalizmu. Enotna cerkvena gradnja je nastala v letih 1674−97.
	Rimskodobno gomilno grobišče	942	Stara Gora	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	rimska doba	Rimskodobno gomilno grobišče; sedem gomil s premeri od 5,5 do 9,9 m in z višinami od 0,3 do 0,6 m.
	Stara šola	1009	Stara Gora		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Nadstropna, podkletena zidana stavba z opečno trapezasto streho. Ima poudarjen osrednji vhodni rizalit. Zgradili so jo leta 1905. V njej je urejena etnografska zbirka. Zgradba stoji na Stari Gori št. 14.
	Cerkev sv. Jurija	962	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	13. stoletje	Gotsko cerkev, katere zasnova sega še v 13. stoletje, sestavljajo pravokotna ladja, višji in ožji prezbiterij, severna stranska ladja z oratorijem, južna nizka kapela in prizmatični zvonik.
	Grobišče talcev na pokopališču	28117	Sveti Jurij ob Ščavnici		lokalnega pomena	memorialna dediščina	sredina 20. stoletja	V Blaguškem gozdu so 3.4.1945 Nemci ustrelili 12 talcev, ki so pokopani na pokopališču. Grobišče je bilo urejeno leta 1953 in obeleženo s kamnitim spomenikom v obliki pokončnega kvadra s ploščo, dopolnjen s petimi kvadri različnih dimenzij.
	Hiša Videm 15	1484	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Zgradba je primer klasicistične arhitekture s poznobaročnim portalom z letnico 1818. Fasada je nečlenjena.
	Hiša Videm 20	1006	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	V hiši iz druge polovice 19. stol. se je rodil Edvard Vaupotič (1881-1953), najbližji soborec generala Maistra. Na hiši sta dve spominski plošči.
	Kapela	24614	Sveti Jurij ob Ščavnici		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Neogotska kapela ima vitek zvonik in profilacijo ob vogalih, v trikotnem čelu in pod streho.
	Trško jedro	945	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	naselbinska dediščina	sredina 14. stoletja	Osrednji trg je situiran na vzpetini, ki jo na zgornjem delu zamejuje nadstropna stavba šole, na spodnjem nižjem delu pa gotska župnijska cerkev in baročno župnišče. Predstavlja kvalitetno urbanistično zasnovo.
	Vila Mojmir	6690	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	konec 19. stoletja	Enonadstropna stanovanjska vila iz okoli 1900 ima glavni vhod postavljen na vogal, ki je še dodatno poudarjen s stolpom. Obcestna fasada je poudarjena z rizalitom. Vila stoji v Ulici Bratka Krefta št. 15.
	Župnišče	957	Sveti Jurij ob Ščavnici	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	sredina 18. stoletja	V osnovi baročna zgradba iz leta 1765-67, leta 1850 nadzidana in predzidana, je pomembna predvsem zaradi portala in baročnih mrež ter lege nasproti cerkve. Ob župnišču je gospodarsko poslopje. Zgradba stoji v Vidmu št. 2.
	Domačija Terbegovci 5	997	Terbegovci	1991	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	19. stoletje	Cimprana, ometana stavba oblikovana v L, z opečno streho. Stanovanjskemu delu sledi gospodarski. Ločeno stoji stavba s prešo, podkletena, grajena iz šibja, ometana z blatom ter prekrita s slamo.
	Prazgodovinska naselbina	944	Terbegovci	1991	lokalnega pomena	arheološka dediščina	prazgodovina	Vidne umetno oblikovane terase, s sledovi prazgodovinske naselbine.
	Znamenje	18287	Terbegovci		lokalnega pomena	sakralna stavbna dediščina	sredina 19. stoletja	Klasicistično trikotno znamenje pokriva kupolasta trikotna pločevinasta streha. V treh nišah so naslikani prizori s svetniki. Fasado členijo gladka oproga nad talnim zidcem in podstrešni venec.
	Domačija Krištan	17550	Ženik		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Domačijo setavljajo lesena ometana hiša, v L prizidano gospodarsko poslopje z vodnjakom ter ločena vinska klet. V hiši s predelanim ostrešjem je v dveh prostorih lesen strop s tramovi z letnico 1808. Ohranjena je tlorisna zasnova domačije. Domačija stoji na Ženiku št. 13.
	Domačija Ženik 38	998	Ženik		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	Cimprana hiša z gospodarskim poslopjem pod skupno streho, v bivalnem delu ometana z ilovico, krita s čopasto slamnato streho. V hiši je na tramu letnica 1804. Domačija je bila podrta domnevno 1992.
	Domačija Ženik 54	1008	Ženik		lokalnega pomena	memorialna dediščina	19. stoletje	V pritlični kmečki hiši se je leta 1882 rodil Ivan Vuk Starogorski, pisatelj, publicist in urednik.
	Muhičev studenec	17551	Ženik		lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 19. stoletja	27 metrov globok, iz kamna grajen vodnjak na mogočno leseno kolo, z zunanjim lesenim štirikotnim cimpranim delom. Pokrit je s štirikapno streho opečne kritine. Letnica na enem od tramov vodnjaka je 1820. Studenec stoji pri hiši Ženik št. 21.
	Domačija Vočin	17552	Žihlava	2010	lokalnega pomena	profana stavbna dediščina	začetek 20. stoletja	Domačijo sestavljata dominantna vrhkletna stanovanjska hiša ter na ključ prizidano gospodarsko poslopje. Hišo odlikujejo poudarjeni vhodni rizalit, originalno stavbno pohištvo in bogata fasadna profilacija. Na kletnih vratih je letnica 1904. Domačija stoji na Žihlavi št. 1.

Viri

• »Register enot nepremične kulturne dediščine Slovenije«. Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 26. avgusta 2012.