Ogled vira Seveni

{{Infopolje Kraj svetovne dediščine
| WHS         = The Causses and the Cévennes, Mediterranean agro-pastoral Cultural Landscape<br>''Causses in Seveni - sredozemska agro-pastirska kulturna pokrajina''
| infoboxwidth= 20.8em
| Image       = [[Image:273 Corniche des Cévennes Panorama Col des Faisses.JPG|230px|The Kathmandu Darbar Square]]
| Country     = [[Francija]]
| Type        = Kulturni
| Criteria    = iii, v
| ID          = 1153
| Year        = 2011
| locmapin    = Francija
| relief      = 1
| coordinates = {{koord novi|44.2534|03.3421}}
| map_caption = Lokacija v Franciji
| Link        = http://whc.unesco.org/en/list/1153
}}

'''Seveni''' ([[francoščina|francosko]] ''Cévennes'', [[okcitanščina|okcitansko]] ''Cevenas'') so hribovje v južni [[Francija|Franciji]], del [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Razprostirajo se čez več departmajev: [[Ardèche (departma)|Ardèche]], [[Gard]], [[Haute-Loire]] in [[Lozère (departma)|Lozère]], z majhnim delom pa segajo tudi na ozemlje [[Hérault (departma)|Héraulta]]. Največje mesto na območju Sevenov je [[Alès]], leži v severnem delu departmaja Gard.

== Geografija ==
Seveni predstavljajo jugovzhodni del Centralnega masiva. Potekajo v smeri od jugozahoda (Montagne Noire) proti severovzhodu (Monts du Vivarais), najvišja točka je 1702 metra visoki [[Mont Lozère]]. Hribovje predstavlja razvodje med vodami atlantskega in sredozemskega povodja. V Sevenih izvirata reki [[Loara]] z levim pritokom [[Allier (reka)|Allier]] in [[Tarn (reka)|Tarn]] (pritok [[Garona|Garone]]), ki tečeta proti zahodu v smeri Biskajskega zaliva, ter reke [[Ardèche (reka)|Ardèche]], [[Cèze]], [[Gardon]] (pritoki [[Rona|Rone]]) in [[Hérault (reka)|Hérault]], ki tečejo v južni in jugovzhodni smeri proti Sredozemskemu morju.

V širšem smislu Cevennes vključuje 9 departmajev: le Tarn, l'Aude, l'Hérault, l'Aveyron, le Gard, la Lozère, l'Ardèche, le Rhône et la Loire. Bolj strogo Seveni obsegajo Lozère in Gard. [[Narodni park Sevene]] je skoraj v celoti znotraj Lozèreja<ref name="Souchay">S. Souchay, ''Du paysage à sa dénomination, une contrée cévenole'', maîtrise de géographie Toulouse Mirail, 2005.</ref>.

Glavna mesta in vasi so Alès, Le Vigan, Sumène, Valleraugue, Ganges, Saint-Hippolyte-du-Fort, Sauve, Lasalle, Saint-André-de-Valborgne, Saint-Jean-du-Gard, Anduze, Florac, Saint-Germain-de-Calberte, le Pont-de-Montvert, Villefort, Génolhac, Bessèges, Saint-Ambroix, Gagnières, Les Vans, Mende.


Na območju Sevenov je bil leta 1969 ustanovljen istoimenski narodni park s središčem v [[Florac]]u, Lozère, del naravnih območij pa ohranja tudi Parc Naturel Region de Monts d'Ardèche. Poleg najvišjega vrha Sevenov je v narodnem parku tudi arboretum Cazebonne in jama Aven Armand.

Skupaj s sosednjim planotastim svetom Causses so bili leta 2011 pod skupnim imenom "Causses in Seveni - sredozemska agro-pastirska kulturna pokrajina" sprejeti na [[Unesco]]v [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]].
[[Slika:MC cevenes.jpg|thumb|250px|Položaj Sevenov v Centralnem masivu]]

== Geologija==
Séveni tvorijo jugovzhodni del osrednjega masiva, ločen od sorodnih Montagnes Noires z apnenčastimi kavzami. Spodnje kamnine [[granit]]ov in [[skrilavec|skrilavcev]] so se dvignile v variskanski orogenezi in tvorijo diskontinuiteto, z naknadno erozijo pa so zapolnili spodnje praznine v velikem obdobju [[perm]]skega in [[trias]]nega obdobja (280 - 195 Ma), spreminjanje morske gladine pa je dodalo gosto apnenčasto oblogo, in le vrhovi Sévenov so štrleli kot otoki v [[jura|jurskem]] morju. Séveni tvorijo [[razvodje]] med [[Atlantski ocean|Atlantikom]] in [[Sredozemsko morje|Sredozemljem]]. V pozni [[Kreda|kredni]] in zgodnji [[terciar]]ni dobi se je pojavila nadaljnja gorska zgradba. Alpska [[orogeneza]] je dvigala in deformirala [[Alpe]] in [[Pireneji|Pireneje]], čeprav je središče masiva delovalo kot togi blok, pokrovne skale pa so ostale večinoma vodoravne. Nekatere so bile v terciaru preoblikovane s poznejšimi prelomi v času odprtja zahodnega Sredozemlja. Glavne reke v regiji so se globoko zarezale v [[apnenec]] in tvorijo globoke soteske: soteske du Tarn, Gorges de la Jonte, Lot, Gorges de l'Ardèche, Cèze, itd.<ref name="Oxford">{{navedi splet|last1=Suthren.|first1=Roger|title=Rocks and Scenery of the Mont Lozère Region, France|url=http://www.virtual-geology.info/lozere/lozere.html|website=Oxford Brookes University's Ecology field course to the Cévennes.|publisher=Oxford Brookes University|accessdate=10 August 2016|date=2003}}</ref>

== Turizem ==
Corniche des Cévennes (D 907) je spektakularna cesta med St-Jean-Gardom in Floracom. Zgrajena je bila v začetku 18. stoletja, da bi omogočila gibanje čet [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] med njegovim spopadom s Kamisardi. Kamisardi so bili [[hugenoti]] (francoski protestanti) razgibane in izolirane regije Séveni in Vaunage na jugu Francije. V začetku 1700-ih so vstali proti preganjanju, ki je sledilo razveljavitvi [[Edikt iz Fontainebleja|Ludvikovega edikta]], zaradi česar je protestantizem postal nezakonit. Kamisardi so delovali v celotni regiji protestantskih Sévenov, vključno v Vaunage in delu [[Camargue]] okoli [[Aigues-Mortes]]. Upor je izbruhnil leta 1702, najhujši spopadi so se nadaljevali do leta 1704, nato so se prepirali do leta 1710 in končni mir dosegli do leta 1715. [[Edikt iz Versaja|Tolerančni edikt]] ni bil podpisan vse do leta 1787.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Category:Cévennes}}
* [http://www.cevennes-parcnational.fr/ Uradna stran Narodnega parka]
* [http://whc.unesco.org/en/list/1153 Unesco]

{{Kraji svetovne dediščine v Franciji}}

[[Kategorija:Centralni masiv]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Franciji]]
{{normativna kontrola}}