Sestavljenka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Sestavljenka je tvorjena beseda s predponskim obrazilom,[1] oziroma tvorjenka, katere predponsko obrazilo zamenjuje odvisni del skladenjske podstave. Primer: proti-kandidat. Ločiti jih je treba od tvorjenk iz predložne zveze, npr. pred-naročiti.[2] Nastane z besedotvornim postopkom sestavljanjem. Po tipologiji Ade Vidovič Muha spadajo med tvorjenke tipa C, in sicer v skupino C2.[1] V besedotvorno podstavo se pretvori predmetnopomenski del (polnopomenska beseda skladenjske podstave).

Samostalnik[uredi | uredi kodo]

V skladenjski podstavi sestavljenega samostalnika je v odvisnem delu pravi vrstni pridevnik. Ta s samostalniškim jedrom tvori stalno besedno zvezo. Izraža lahko časovno (nekdanji ded → praded) ali hierarhično razmerje (nižji oficir → podoficir).[1]. V predponsko obrazilo se pretvarjajo pravi vrstni pridevniki. Spol motivirajočega samostalnika (npr. ded, oficir) ostaja nespremenjen.

Predponsko obrazilo ne-[uredi | uredi kodo]

Primeri s predponskim obrazilom ne- so posebni. Gre za zanikanje celotnega zloženega povedka: nevojak ← ne biti vojak/ki ni vojak. Zanika se lastnost, ki jo v skladenjski podstavi izraža polnopomenska beseda.

Glagol[uredi | uredi kodo]

Pri glagolskem sestavljanju gre za izražanje prostorske ali časovne razsežnosti. V skladenjski podstavi sta krajevni ali časovni prislov, primer: podpisati, podstaviti. Če je obrazilo dodano nedovršniški besedotvorni podstavi, ima tudi vidsko vlogo, saj nedovršne glagole spreminja v dovršne: nesti → prinesti. Obrazilo dodano dovršnemu glagolu nosi samo obrazilno vlogo: prinesti → doprinesti.

Izrazno je predponsko obrazilo lahko:

  • Samostojno (ubiti).
  • Homonimno s prostim glagolskim morfemom, ki je hkrati tudi predlog (obliti). Ob- v tem primeru ne nosi pomena zraven, ampak okrog in okrog. Predponsko obrazilo je torej izrazno enako, ne pa tudi pomensko.
  • Pomensko in izrazno enako prostemu glagolsemu morfemu (izvleči → vleči iz).

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Ada Vidovič Muha (2011). Slovensko skladenjsko besedotvorje. Znanstvena založba Filozofske fakultete. str. 334. COBISS 259892736. ISBN 978-961-237-483-9. 
  2. Jože Toporišič (1991). Slovenski pravopis. MZT. str. 205. COBISS 55422976.