Pojdi na vsebino

Serranía de la Macarena

Serranía de la Macarena
Serranía de la Macarena se nahaja v Kolumbija
Serranía de la Macarena
Serranía de la Macarena
Najvišja točka
Nadm. višina2.615 m
Koordinate2°19′55″N 73°53′12″W / 2.33194°N 73.88667°W / 2.33194; -73.88667
Dimenzije
Dolžina120 km Sever-jug
Širina30 km
Geografija
DržavaKolumbija
PNN Serranía de la Macarena
IUCN kategorija II (narodni park)
LokacijaDepartma Meta,  Kolumbija
Bližnje mestoLa Macarena
Površina6200 km²
Ustanovitev1971

Serranía de la Macarena je izolirano gorovje v departmaju Meta v Kolumbiji. Ime je dobilo po Devici upanja iz Macarene. Gore so na svojem skrajnem severu od vzhodnih Andov ločene za približno 40 km. Območje je usmerjeno od severa proti jugu in je 120 km dolgo in 30 km široko. Najvišji vrh (El Gobernador, guverner) doseže 2615 m in je najvišja točka naravne regije Orinoquía. Prvi narodni rezervat v Kolumbiji je bil ustanovljen v osrednjem delu gorovja v skladu s kongresnim zakonom, razglašenim leta 1948.[1] Status narodnega naravnega parka je bil razglašen leta 1971, zavarovano območje pa obsega 6200 km².

Biotska raznovrstnost

[uredi | uredi kodo]

Narodni park obsega ekološko edinstveno stičišče flore in favne regij Amazonije, Orinoka in Andov. Območje ima tropsko podnebje, temperature se gibljejo od 5,5 °C do 31 °C. Te lastnosti pomagajo ohranjati visoko raven biotske raznovrstnosti s številnimi endemičnimi in redkimi vrstami.[2]

Ekosistemi v parku vključujejo deževni gozd, suh gozd[3], grmičevje in savano.[4] V gorah raste okoli 50 znanih vrst orhidej, botaniki, ki preučujejo območje, pa so identificirali več kot 2400 drugih vrst rastlin. Od tega jih je več kot 400 mogoče najti tudi v podobmočjih Orinoquía. Rastline v Macareni se še manj prekrivajo z 8000 vrstami v podregiji Amazonije.[5]

Favna ekosistema vključuje mravljinčarje, jaguarje, pume, jelene, 8 vrst opic, 500 vrst ptic, vključno s sivonogim tinamoujem (Crypturellus duidae), 1200 vrst žuželk in 100 vrst plazilcev.

Ekoturizem

[uredi | uredi kodo]

Narodni park in ekološki rezervat La Macarena je mednarodno znan po Caño Cristales, ki jo ljudje, ki so jo obiskali, poznajo kot eno najlepših rek na svetu.[6]

V parku so tudi petroglifi starodavnih kultur (peroglifi Angosturas I in II v reki Guayabero). Obstajajo tudi ogromni slapovi, kot so Caño Canoas, El Salto de Yarumales, El Salto del Mico, Soplaculos in drugi. Večina jih je zaradi razgibanega terena težko dostopna peš.

V bližini mesta La Macarena sta Botanični vrt La Macarena4 in zasebni rezervat La Madrevieja de El Carmen.[7], kraja, ki ponujata možnost naravnega turizma, ki svoje obiskovalce vključuje v obnovitvene dejavnosti.

Geologija

[uredi | uredi kodo]
Caño Cristales

Kamnine ki tvorijo podlago na vzhodni strani Macarenas so predkambrijski granit Gvajanskega ščita v dolini reke Guaviare in območje San Jose del Guaviare. Kamnine ščita prekrivajo peščenjaki in konglomerati iz formacije Vaupes od spodnjega paleozoika do nižje oligocenske starosti.[8]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Colombia's Sierra de la Macarena«.
  2. »BirdLife International - Parque Nacional Natural Sierra de la Macarena«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. decembra 2021.
  3. »Northern South America: Colombia and Venezuela«.
  4. »PNN - Nature & Science Macarena«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 24. decembra 2021.
  5. Rangel-Ch., J. Orlando (10. maj 2020). »Biodiversidad que necesita ser reconocida«. UN Periódico (Universidad Nacional de Colombia). Št. 225. str. 4. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. decembra 2021. Pridobljeno 10. maja 2020.
  6. Catchpole, Karen. »Colombia's 'Liquid Rainbow'«. www.bbc.com. Pridobljeno 14. aprila 2016.[mrtva povezava]
  7. »Jardín Botánico de La Macarena«. vivos4life.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. januarja 2019. Pridobljeno 26. februarja 2019.
  8. Pinson, W. H., Jr., et. al., K-Ar and Rb-Sr Ages of Biotites from Colombia, South America, Geological Society of America Bulletin 1962, v. 73, pp. 907-910

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]