Samostan sv. Frančiška (Fiesole)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Samostan sv. Frančiška
Convento di San Francesco (italijansko)
Fiesole, san francesco 00.JPG  *
Zunanjost in vhod v samostan
43°48′28.9″N 11°17′23.9″E / 43.808028°N 11.289972°E / 43.808028; 11.289972Koordinati: 43°48′28.9″N 11°17′23.9″E / 43.808028°N 11.289972°E / 43.808028; 11.289972
KrajFiesole, Toskana
DržavaItalija
Verska skupnostRimskokatoliška cerkev
PatrocinijFrančišek Asiški
Cerkvena ustanovaRed manjših bratov
Zgodovina
Statussamostan
Arhitektura
SlogGotska arhitektura, Renesančna arhitektura
Začetek gradnje1399
Konec gradnje1906
Uprava
ŠkofijaFiesole

Samostan sv. Frančiška (italijansko: Convento di San Francesco) je frančiškanski samostan, ki se nahaja v zahodnem zgodovinskem središču mesta Fiesole v Toskani.

Stoji se na ulici Via San Francesco, nedaleč od stolnice sv. Romula in nekdanje bazilike sv. Aleksandra.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Frančiškani so leta 1399 na mestu sedanjega samostana zgradili manjšo puščavnico. Konec 15. stoletja so podzemno kapelo povečali z nadzemno apsido in korom. Med letoma 1905 in 1906 je cerkev obnovil arhitekt Giuseppe Castellucci, ki je cerkvi vrnil slog, podoben prvotnemu.

Objekti[uredi | uredi kodo]

Sedanji kompleks je sestavljen iz cerkve in samostana.

Cerkev[uredi | uredi kodo]

Pročelje cerkve je v gotskem slogu z dvokapno streho. Zgrajeno je iz kamnitih blokov in zidano. V središču je portal, obdan z visečo verando, ki v notranjosti predstavlja luneto s fresko, ki prikazuje svetega Frančiška, v oboku pa fresko sv. Frančiška z angeli. Nad vrati je okno rozeta. Na zunanji steni na desni se odpira stranski portal, ki ga zaključuje luneta s kipom Marije z otrokom v sredini na ozadju, sestavljenem iz freske, ki prikazuje dva angela, ki molita.

Notranjost enoladijske cerkve je v preprostem gotskem slogu, ladja je pokrita z banjasto obokanim stropom. Razdeljena je na štiri obočne pole s polikanimi pilastri. Med oboki so štirje stranski oltarji. Na štirih stranskih oltarjih, dveh v prvem in dveh v tretjem, so Santissima Concezione Piera di Cosima, Oznanjenje Raffaellina del Garba, Mistična poroka sv. Katarine Cennija di Francesca in Čaščenje sv. Treh kraljev, istoimensko delo mojstra Epifanije Fiesole (konec 15. stoletja). V drugi obočni poli sta neogotska marmorna prižnica (desna stena) in triptih Biccija di Lorenza Ustoličena Madona in otrok med angeli in svetniki (leva stena). Četrto polo v celoti zaseda prezbiterij, razmejen z marmornato ograjo, na zunanjo stran pa se odpira z dvema trikrilnima oknoma, po eno na vsaki stranski steni. Za glavnim oltarjem je Križanje Neri di Biccija in renesančna apsida.

V zadnji steni apside so cevne orgle, ki jih je leta 1938 zgradil Mascioni. Orgle imajo popolnoma električni pogon. Ima tri manuale s po 61 registri in konkavno radialnim pedalom z 32 registri.

Samostan[uredi | uredi kodo]

Samostan se nahaja desno od cerkve. Njegov glavni vhod je obrnjen proti trgu in je sestavljen iz freskanega loka. Samostansko stavbo obkrožajo trije križni hodniki. Največji obsega štiristranski portik, prekrit s križnim obokom.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]