Samostan Voroneț

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Samostan Voroneț
Voronet Intrare.JPG
Podatki o samostanu
Polno ime Mănăstirea Voroneț
Ostala imena Sikstinska kapela Vzhoda
Capela Sixtină a Estului
Red pravoslavna cerkev
Ustanovitev 1488
Ljudje
Ustanovitelj Stefan Veliki
Posvečen sveti Jurij
Kraj
Lokacija 6 km iz Gura Humorului, okrožje Suceava, Romunija
Koordinate 47°31′1.56″N 25°51′51.3″E / 47.5171000°N 25.864250°E / 47.5171000; 25.864250Koordinati: 47°31′1.56″N 25°51′51.3″E / 47.5171000°N 25.864250°E / 47.5171000; 25.864250
Vidni ostanki cerkev
Dostop da
Churches of Moldavia
Voroneț Monastery
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Države Romunija
Tip Kulturni
Kriterij i, iv
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 1993,
razširjen 2010 (17. zasedanje)
Angel na Poslednje sodbe


Samostan Voroneț je srednjeveški samostan v romunski vasi Voroneț, ki je zdaj del mesta Gura Humorului. To je eden od znanih poslikanih samostanov iz južne Bukovine, v okrožju Suceava. [1] Samostan je zgradil Stefan Veliki leta 1488 v času 3 mesecev in 3 tednov, v spomin na zmago v bitki pri Vasluiju. Pogosto znane kot "Sistinska kapela Vzhoda", reske v Voronețu kažejo močan odtenek modre, v Romuniji znane kot »voroneško modra«.

Samostan stoji južno od mesta Gura Humorului v okrožju Suceava, v dolini reke Voroneț. Legenda o izvoru cerkve združuje dva človeka, ki sta pomembna za romunsko zgodovino: ustanovitelj samostana, Stefan Veliki in prvi opat samostana, sv. Daniel Puščavnik. V samostanu je grobnica svetega Daniela.

Cerkev je ena od moldavskih poslikanih cerkev, ki je na seznamu Unescove svetovne dediščine. [2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Starost samostana ni znana. Legenda pravi, da je Stefan Veliki v času krize med vojno proti osmanskim Turkom prišel k Danielu Puščavniku na njegov dom v Voronețu in prosil za nasvet. Daniel mu je rekel, naj se ne preda borbi. Potem, po zmagi, mora zgraditi samostan, posvečen sv. Juriju [3]. Izvirni vhod nad cerkvijo sv. Jurija, ki je zdaj v zunanjem narteksu, nosi napis [4]:

Jaz, vojvoda Stefan, milostni vladar Moldavije, sin Bogdana, je začel graditi samostan Voroneț v slavo svetega in znanega sv. Jurija, velikega in zmagovitega mučenika leta 6996 v maju 26., na dan ponedeljek, pot Binkošti in jaz sem ga zaključil istega leta, septembra 1488

Cerkev je bila zgrajena v tlorisu tetraconha (s tremi apsidami), s prezbiterijem, naosom s stolpom in [pronaos]]om.

Leta 1547 je metropolit moldavski škof Grigorie Roșca dodal zunanji narteks na zahodni konec cerkve in poslikal zunanje stene. Njegov prispevek je prikazan na levi strani vhodnih vrat:

Po volji Očeta in pomoči Sina ter izpolnitvi Svetega Duha in z velikimi bolečinami, ki jih trpel verni kralj Jurij, metropolit kneževine Moldavije, je bila dodana ta naslovna veranda in zunanjost celotne cerkve je bila poslikana za njegovo dušo leta 7055 (1547).

V samostanu so nadgrobni spomeniki, ki spominjajo na svetnika Daniela Puščavnika, Gregorie Roșca in drugih pokroviteljev cerkve in plemičev.

Voroneț je bil znan po svoji šoli kaligrafije, kjer so se duhovniki, menihi in bratje naučili branja, pisanja in prevajanja verskih besedil. Šola je izdelala dve pomembni kopiji prevodov Biblije: Vorontski kodeks (Codicelui voronțean), odkrit leta 1871 in Vorontski psalter (Psaltirei voronțene), najden leta 1882. Te knjige so zdaj na romunski akademiji.

Samostan je bil zapuščen kmalu po letu 1775, ko je habsburški monarh priključil severni del Moldavije. Samostanska skupnost se je vrnila v Voroneț leta 1991. Od svoje vrnitve so tisti, ki živijo v samostanu, zgradili stanovanja za rezidenčne nune, kapelo, fontane, hleve, skednje in hišo za romarje.

Cerkev[uredi | uredi kodo]

Glavna cerkev sv. Jurija v samostanu Voroneț je verjetno najbolj znana cerkev v Romuniji. Po svetu je znana po svojih zunanjih freskah, svetlih in intenzivnih barv ter na stotine dobro ohranjenih slik, ki so postavljene nad znanim azurnim ozadjem. Majhna okna s kovinskimi prečkami in neizrazitimi konicami ali oboki notranjih okvirov vrat, so gotski. Južna in severna vrata zunanjega narteksa iz leta 1547 imajo pravokotni okvir, ki označujejo prehodno obdobje od gotike do renesanse. Toda nad njimi je na vsaki steni visoko okno z razkošnim gotskim lokom. Celotna zahodna fasada je brez odprtin, kar kaže, da je bil namen metropolita Rosca od začetka, da ga je rezerviral za freske.

Na severni fasadi je še vedno vidna prvotna dekoracija cerkve, vrstice keramičnih emajliranih plošč v rumeni, rjavi in zeleni barvi, reliefno okrašene. Med njimi so heraldični motivi, kot je divji lev in turova glava moldavskega grba in bitja, ki jih navdihuje zahodnoevropska srednjeveška književnost, kot so morske sirene. Stolp je okrašen s šestnajstimi visokimi nišami, od katerih imajo štiri okna. Vrsta majhnih niš obkroža stolp nad njimi. Streha verjetno sledi obliki prvotne strehe, ki je bila brez dvoma izdelana s skodlami.

Slike[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Sandberg-Diment, Erik (June 21, 1998). "Artistic Route Through Romania". New York Times. 
  2. ^ "UNESCO World Heritage List: Churches of Moldavia". UNESCO World Heritage Center. Pridobljeno dne 28 November 2013. 
  3. ^ Neculce, Ion. "O sama de cuvinte". Letopiseţul Ţării Moldovei [Chronicle of Moldavia] (romunščina). Pridobljeno dne 3 December 2013. 
  4. ^ Simionovici, Elena (2001). The sacred monastery of Voronet. prevajalec Ligia Doina Constantinescu. Sibiu: Thausib. ISBN 973-97726-7-6. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]