Sahurejeva piramida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sahurejeva piramida
Khai ba Sahura
SahurePyramid.jpg
Sahurejeva piramida, gledana z dostopne poti
Sahurejeva piramida is located in Egipt
Sahurejeva piramida
Lega Sahurejeve piramide v Egiptu
Koordinati 29°53′52″N 31°12′12″E / 29.89778°N 31.20333°E / 29.89778; 31.20333
Lokacija Abusir,
Egipt Egipt
Oblikovalec Sahure
Tip prava piramida
Material apnenec
Dolžina 78,75 m
Širina 78,75 m
Zaključek gradnje okoli 2480 pr. n. št.
Posvečeno  Sahure, Peta dinastija

Sahurejeva piramida je bila prva piramida, zgrajena na abusirski nekropoli, Egipt. Okoli leta 2480 pr. n. št. jo je za svojo grobnico zgradil faraon Sahure, drugi vladar iz Pete egipčanske dinastije.[1] Piramida je del obsežnega pokopališkega kompleksa, sestavljenega iz templja na obali Abusirskega jezera, poti od tega templja do gornjega templja nasproti glavne piramide in kultne piramide za faraonovo Ka.[2] Stari Egipčani so kompleks imenovali Ḫˁj-b3 S3ḥ.w Rˁ - Vzhajajoča Sahurejeva Ba.[1]

Sahurejeva piramida v hieroglifih
<
N5D61G43
>N28G29O24

Ḫˁj-b3 S3ḥ.w Rˁ
Vzhajajoča Sahurejeva Ba

Sahurejev piramidni kompleks, ki ga je na začetku 20. stoletja obširno raziskoval Ludwig Borchardt, se šteje za mejnik v egipčanski pokopališki arhitekturi. Njegov razpored je postal standard, ki je ostal nespremenjen do konca Šeste dinastije kakšnih 300 let kasneje.[1][3] Spodnji in gornji tempelj in dostopna pot do piramidnega kompleksa so bili bogato okrašeni z več kot 10.000 m2 prefinjenih reliefov, po katerih je kompleks slovel že v starem veku. Gornji tempelj je zanimiv tudi zaradi različih gradiv, od alabastrnih in bazaltnih tlakovcev do apnenčastih in granitnih zidov.[1][2][4]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Mark Lehner: The Complete Pyramids, London: Thames and Hudson Ltd., ISBN 0-500-05084-8.
  2. 2,0 2,1 Miroslav Verner, Steven Rendall: The Pyramids: The Mystery, Culture, and Science of Egypt's Great Monuments, ISBN 0-8021-1703-1, str. 313–324.
  3. Ludwig Borchardt: Das Grabdenkmal des Königs Sahurā, 2 Bände, J. C. Hinrichs, Leipzig 1910–1913.
  4. Rainer Stadelmann: Die agyptischen Pyramiden: Vom Ziegelbau zum Weltwunder, Kulturgeschichte der antiken Welt, str. 164–174.