Ruggiero Leoncavallo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ruggiero Leoncavallo
Portret
Rojstvo 23. april 1857({{padleft:1857|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2]
Neapelj[1]
Smrt 9. avgust 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2] (62 let)
Montecatini Terme, Italija[d]
Državljanstvo Flag of Italy (1861-1946).svg Kraljevina Italija
Poklic libretist, skladatelj, pisatelj, pianist

Ruggiero Leoncavallo, italijanski operni skladatelj in libretist, * 23. april 1857, Neapelj, Italija, † 9. avgust 1919, Montecatini, Italija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Leoncavallo je študiral glasbo na konservatoriju San Pietro a Majella v rojstnem mestu, književnost pa v Bologni, kjer se je pod vplivom pesnika Giosueja Carduccija navdušil za glasbeno estetiko Richarda Wagnerja. Njegove prve, wagnerjansko napisane opere Chatterton niso uprizorili in Leoncavallo je najprej poskusil srečo kot glasbenik v kolonialnem Egiptu, nato pa je boemsko živel Parizu in se preživljal s poučevanjem glasbe, korepetiranjem in igranjem klavirja po nočnih lokalih.

Prijatelj, baritonist Victor Maurel, ga je priporočil založniku Ricordiju in Leoncavallo je dobil predujem za ambiciozen projekt: ustvaril naj bi operno trilogijo kot protiutež Wagnerjevemu Niebelunškemu prstanu. Delo mu je šlo počasi od rok, založnik je postal nestrpen in Medičejci, prva opera predvidene trilogije o italijanski renesansi (sledila naj bi ji še Savonarola in Cesare Borgia), so sprožili resen spor med Leoncavallom in Ricordijem. Končno je založnik, ki je diktatorsko obvladoval italijansko operno sceno, dal v Milanu namesto Medičejcev uprizorti Catalanijevo opero La Wally, preprečil pa je tudi njihovi uprizoritvi v Torinu in Benetkah. Leoncavalu je časnikar Marco Salla prijateljsko svetoval: »Brani svoje delo, kakor moreš in imej odprte oči! Založniška hiša Ricordi odkupuje mnoge opere le zato, da bi jih pokopala za vedno.« 

Leoncavallo je v Parizu doživel zmeren uspeh s simfonično pesnitvijo La nuit de mai, po letu 1890 pa se je ustalil v Milanu in deloval kot glasbeni kritik in libretist. Za vse svoje opere je libreto napisal sam.

Mnogi ga smatrajo za največjega libretista po Arrigi Boitu.

Opere[uredi | uredi kodo]

Operete[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Record #118779559 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.