Rouranščina
| Rouranščina | |
|---|---|
| Materni jezik | Rouranski kaganat |
| Področje | Mongolija in severna Kitajska |
| Obdobje | 4. stoletje n. št. – 6. stoletje n. št. |
neklasificirani jeziki, morda predhodnik mongolščine ali izolat | |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-3 | brez |
| Glottolog | brez |
Rouranščina (kitajsko 柔然) ali ruanruanščina (kitajsko 蠕蠕) je neklasificiran izumrl jezik Mongolije in severne Kitajske, ki se je od 4. do 6. stoletja sovoril v Rouranskem kaganatu. Zdi se, da je bil zgodnji predhodnik mongolščine.[1]
Rusko-ameriški jezikoslovec in sinolog Peter A. Boodberg je leta 1935 z analizo kitajskih transkripcij rouranskih imen trdil, da je rouranski jezik mongolski,[2] sicer pa so mnenja o njegovi pripadnosti zelo različna. Vodilni jezikoslovci ga obravnavajo kot možni izolat.[3]
Glasoslovje[uredi | uredi kodo]
Med značilnosti rouranščine spadajo:[2]
- nima srednjih samoglasnikov,
- prisotnost začetnega l-,
- ima končni soglasniški sklop –nd, nenavaden za vse altajske jezike.
Morfologija[uredi | uredi kodo]
V ženskem spolu je imela pripono -tu-.[2]
Besednjak[uredi | uredi kodo]
V besednjaku je nekaj znanih rouranskih besed:[2][1]
- küskü – podgana
- ud – vol
- luu – zmaj< srednje kitajsko luŋ – zmaj
- yund – konj[4]
- laγzïn – prašič
- qaγan – cesar
- qan – kan
- qaγatun – cesarica
- qatun – kanova žena
- aq – gnoj
- and – prisega
- beg – starešina
- bitig – napis
- bod – ljudje
- drö – zakon
- küǰü – moč, oblast
- ordu – tabor
- tal- – ropati
- törö – biti rojen
- türǖg – Turek
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Vovin, Alexander (2019). »A Sketch of the Earliest Mongolic Language: the Brāhmī Bugut and Khüis Tolgoi Inscriptions«. International Journal of Eurasian Linguistics (v angleščini). 1 (1): 162–197. doi:10.1163/25898833-12340008. ISSN 2589-8825. S2CID 198833565.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 Vovin, Alexander (3.–5. december 2010). »Once Again on the Ruanruan Language«. Ötüken'den İstanbul'a Türkçenin 1290 Yılı (720–2010) Sempozyumu From Ötüken to Istanbul, 1290 Years of Turkish (720–2010).
- ↑ Crossley, Pamela Kyle (2019). Hammer and Anvil: Nomad Rulers at the Forge of the Modern World. str. 49.
- ↑ Clauson, Gerard (1972). »yunt«. An Etymological Dictionary of pre-thirteenth-century Turkish. Oxford: Clarendon Press. str. 946.