Rodolphus Agricola

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rodolphus Agricola
Portret
Rojstvo 19. avgust 1443
Baflo
Smrt 18. oktober 1485[1][2] (42 let)
Heidelberg[3]
Državljanstvo Flag of the Netherlands.svg Nizozemska
Poklic filozof in skladatelj
Era Renesančni humanizem
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija krščanski humanizem, anti-aristotelizem, realizem
Glavna zanimanja
dialektika in retorika, metafizika, etika, filozofska antropologija
Pomembne ideje
prenos humanizma iz Italije na evropski sever

Rodolphus Agricola ( s pravim imenom Roelof Huysman), nizozemski renesančni humanist, filozof, filolog, prevajalec, diplomat, pedagog, glasbenik in športnik, * 17. februar 1444, Baflo, Groningen, Nizozemska, † 27. oktober 1485, Heidelberg, Nemčija.

Svoje znanje latinščine, poznavanja sholastike in veščine vodenja disputov si je pridobil na sholastičnih univerzah. Leta 1458 je na Univerzi v Erfurtu zaključil bakalaverat[4] in leta 1456 še dosegel naziv Magister Artium na Univerzi v Leuvenu. Vmes je leta 1460 odpotoval v Italijo, kjer je navezal stike s tamkajšnjimi humanisti, ki so ga usmerili v antične študije in učenje grščine. V letih od 1469 do 1479 se je izpopolnjeval na univerzah v Pavii in v Ferrari. V Ferrari je navezal stike z grškim humanistom in prevajalcem Aristotela Teodorjem Gazo. Prav tako si je izpopolnil svoje orglarsko znanje med službovanjem v tamkajšnji vojvodski kapeli[5].

Okoli leta 1480[6] se je vrnil na Nizozemsko, kjer je navezal stike s številnimi izobraženci in jih navdušil za humanistične ideje. Ker je želel ohraniti svojo intelektualno neodvisnost, je pogosto menjaval diplomatske službe, ki so mu pomagale pri navezovanju stikov. Nazadnje je le sprejel ponudbo Janeza iz Dalberga, škofa mesta Worms, s katerim se je spoznal že med bivanjem v Pavii, za predavatelja na Univerzi v Heidelbergu. V tem času je študij klasičnih jezikov razširil še na hebrejščino. Leta 1485 je po vrnitvi z diplomatskega potovanja na papeški dvor v Rim hudo zbolel in umrl v Heidelbergu.

Dela[uredi | uredi kodo]

Najbolj je znan kot avtor De inventione dialectica, dialektčno-retoričnega in pedagoškega dela. Bolj kot po delih je pomemben po intelektualnemu vplivu, ki ga je imel na sodobnike.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bibliothèque nationale de France Pridobljeno dne 10 oktober 2015.
  2. ^ Zapis #118501089 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2015. Pridobljeno dne 18 oktober 2015.
  3. ^ Zapis #118501089 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2015. Pridobljeno dne 31 december 2014.
  4. ^ Naziv bakalaver ustreza današnji diplomi pred Bolognjsko reformo.
  5. ^ Ferrara je bila pod političnim vodstvom vojvode Herkula d'Esteja iz plemiške rodbine Este.
  6. ^ Viri, ki omenjajo vrnitev, se razlikujejo, oziroma jo izpuščajo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]