Rocroi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rocroi
Rocroi.JPG
Rocroi se nahaja v Francije
Rocroi
Rocroi se nahaja v Grand Est
Rocroi
49°55′31″N 4°31′17″E / 49.92528°N 4.52139°E / 49.92528; 4.52139Koordinati: 49°55′31″N 4°31′17″E / 49.92528°N 4.52139°E / 49.92528; 4.52139
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaArdennes
OkrožjeCharleville-Mézières
KantonRocroi
InterkomunalitetaSkupnost občin
Val et Plateau d'Ardenne
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Michel Sobanska (Zveza za ljudsko gibanje)
Površina
1
50,41 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
2.330
 • Gostota46 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
08367 /08230
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Rocroi je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni. Leta 1999 je naselje imelo 2.420 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja na severu pokrajine Šampanje 28 km severozahodno od središča departmaja Charleville-Mézières v bližini meje z Belgijo. Sestavljajo ga četrti Centre ancien, Campagne, Bouverie, Sartnizon, Bois Bryas in Orzy.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega kantona v regiji/departmaju/okrožju

Rocroi je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Blombay, Bourg-Fidèle, Le Châtelet-sur-Sormonne, Chilly, Étalle, Gué-d'Hossus, Laval-Morency, Maubert-Fontaine, Regniowez, Rimogne, Sévigny-la-Forêt, Taillette in Tremblois-lès-Rocroi s 7.792 prebivalci.

Kanton je sestavni del okrožja Charleville-Mézières.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Naselje je bilo utrjeno že za časa francoskih kraljev Franca I. in Henrika II. v 15. in 16. stoletju. Utrdbo je dokončal v obliki stilizirane zvezde francoski vojaški inženir Vauban v 17. stoletju.

Bitka pri Rocroiju

19. maja 1643 je med tridesetletno vojno prišlo pri Rocroiju do bitke, v kateri je francoski vojvod d'Enghien porazil špansko-avstrijsko vojsko pod poveljstvom generala Francisca de Mela. Deset let kasneje je vojvod, sedaj že condéjski princ, potem ko je v času državljanske vojne pobegnil kardinalu Mazarinu in se pridružil španski vojski, slednjo vodil pri napadu na mesto in ga tudi zavzel. Leta 1659 je bil s podpisom Pirenejskega miru, s katerim se je končala vojna med Francijo in Španijo v sklopu tridesetletne vojne, vrnjen Franciji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.