Relief Kraljice noči

Burneyev relief / Relief kraljice noči

Verjetno predstavlja Ereškigal ali Ištar
Lokacija	Britanski muzej, London, soba 56
Tip	del oltarja?
Material	žgana glina
Širina	37 cm
Višina	49,5 cm
Zaključek gradnje	19.-18. st. pr. n. št.
2003,0718.1

Burneyev relief (znan tudi kot Relief kraljice noči) je mezopotamska glinena plošča v visokem reliefu iz obdobja Isin-Larsa ali staro babilonskega, ki prikazuje krilato, golo boginjo s ptičjimi kremplji, ki jo obdajata sovi in stoji na ležečih levih. Relief se nahaja v Britanskem muzeju v Londonu, in datira med 1800 in 1750 pr. n. št. Izvira iz južnega Iraka, vendar je točna lokacija najdbe neznana. Razen svoje značilne ikonografije, je kos znan po svojem visokem reliefu in razmeroma veliki velikosti, kar kaže, da je bil uporabljen kot kultni predmet, in je zelo redko ohranjen iz tega obdobja. Koga predstavlja: Lilitu, Inanno / Ištar ali Ereškigal, je predmet razprave. Pristnost objekta je bila določena od svoje prve pojave leta 1930.

Izvor

Najprej v posesti sirskega trgovca, ki bi ga lahko pridobil na jugu Iraka leta 1924, je bil relief deponiran v Britanskem muzeju v Londonu, kjer ga je dr. H.J. Plenderleith analiziral leta 1933. Muzej je leta 1935 zavrnil odkup, nakar ga je odnesel v londonsko starinarnico Sidneya Burneya; zato je postal znan kot "Burneyev relief«. Na relief je bila javnost prvič pozorna po objavi v The Illustrated London News, leta 1936. Od Burneya je prešel k zbiratelju Normanu Colvilleu, po čigar smrt je bil prodan na dražbi japonskemu zbiralcu Goro Sakamotoju. Britanske oblasti so mu zavrnile izvozno dovoljenje. Predmet je bil posojen Britanskemu muzeju za prikaz med letoma 1980 in 1991, leta 2003 pa ga je muzej odkupil za vsoto 1.500.000 £, ob svoji 250. obletnici. Muzej ga je tudi preimenoval v "Queen of the Night Relief«. Od takrat je predmet gostoval po muzejih po Veliki Britaniji.

Žal njegov prvotni izvor ostaja neznan. Relief ni bil arheološko izkopan in tako nimamo informacije od kod je prišel ali pa v kakšnem kontekstu je bil odkrit. Razlaga reliefa se tako zanaša na slogovne primerjave z drugimi predmeti, za katere je bil ugotovljen datum in kraj porekla, na podlagi analize ikonografije in razlage tekstovnih virov iz mezopotamske mitologije in religije.

Opis

Dtranski pogled kaže debelino reliefa.

Podroben opis so objavili Henri Frankfort (1936), Pauline Albenda (2005) in v monografiji Dominique Collon, kustos v Britanskem muzeju, kjer je plošča zdaj shranjena. Kompozicija je kot celota edinstvena med umetniškimi deli iz Mezopotamije, čeprav imajo mnogi elementi zanimive sogovornike v drugih podobah iz tistega časa.

Fizični vidik

Relief je terakota (žgana glina) plošča, 50 krat 37 centimetrov velika, 2 do 3 cm debela, z glavo figure, ki štrli 4,5 cm iz ploskve. Za izdelavo reliefa je bila glina z majhnimi apnenčastimi vključki mešana s plevami; vidne gube in razpoke kažejo, da je bil material precej trd, ko se je delal. Oddelek Britanskega muzeja je poročal, da "se zdi verjetno, da je bila celotna plošča oblikovana" s poznejšim modeliranjem nekaterih podrobnostih in druge dodane, kot sta simbola žezlo in obroč, pramen las in oči sove. Relief je bil nato brušen in poliran, nadaljnje podrobnosti so bile zarezane s koničastim orodjem. Pri žganju zgorele pleve so naredile značilne praznine, ki jih vidimo zdaj; Curtis in Collon verjameta, da je bila površina v antiki zglajena z oker barvo.

Po dimenzijah je edinstvena plošča večja od serijske proizvodnje glinenih plošč popularne umetnosti ali nabožnih predmetov - od katerih so bili mnogi izkopani v ruševinah hiš Isin-Larsa in starem babilonskem obdobju.

Relief je v odličnem stanju. Originalno je bil v treh kosih in nekaj drobcih, ki so jih v Britanskem muzeju popravili, nekatere razpoke so še vedno očitne, zlasti manjka trikotni kos na desnem robu, a glavne značilnosti božanstva in živali so nepoškodovane. Na sliki ima obraz poškodbo na njeni levi strani nosu in vrata. Frizura je nekoliko poškodovana na sprednji strani in desnem kotu, splošno obliko je mogoče sklepati iz simetrije. Manjka polovica ogrlice in simbol v desni roki; kljun sove in kos levjega repa so izgubljeni. Primerjava slik iz 1936 in 2005 kaže, da je bilo nekaj škode narejene tudi kasneje: desna stran krone je danes izgubila svoj vrhnji list in na spodnjem levem kotu je del gorskega vzorčenja razsekan, sova je izgubil svoje desne stranske prste. Vendar pa v vseh glavnih elementih relief ohranjen nepoškodovan več kot 3.500 let.

Sledovi rdečega pigmenta še vedno ostajajo na telesu lika, sprva je bila rdeča barva povsod. Perje peruti in perje sove je tudi rdeče obarvano, izmenično s črno in belo. Z Raman spektroskopijo je bil rdeč pigment določen kot rdeči oker, črni pigment amorfnega ogljika (čadasta črna) in beli pigment sadre. Črni pigment je tudi na ozadju plošče, las in obrvi in na levji grivi. Sramni trikotnik in areola dojke se zdi poudarjena z rdečim pigmentom, vendar niso bili posebej naslikali črne. Levja telesa so bela. Kustosi Britanskega muzeja domnevajo, da so bili rogovi za frizuro in del ogrlice prvotno obarvani rumeno, tako kot so na zelo podobnih glinenih figurah iz Ura. Tudi zapestnice in simbola žezlo in obroč so bili lahko pobarvani rumeno. Vendar ni sledov rumenega pigmenta na reliefu.

Ženska figura

Detajl prsi s sledovi pigmenta na levi strani.

Gola ženska figura je realistično oblikovana v visokem reliefu. Njene oči pod različnimi obrvmi so votle, predvidoma so bile prvotno napolnjene kot bronaste skulpture tistega časa, vendar ne videne v drugih mezopotamskih glinenih kipih. Njene polne ustnice so nekoliko privihane na vogalih. Okrašena je s štiri stopenjsko pričesko z rogovi, zaključena z diskom. Njena glava je uokvirjena z dvema kitama las spetimi v figo na hrbtu in dvema klinastima pletenicama, ki se raztezata na njene prsi.

Stilizirana pričeska lahko predstavlja obredno lasuljo. Nosi eno samo široko ogrlico, sestavljeno iz kvadratov, ki so sestavljeni z vodoravnimi in navpičnimi črtami, morda prikazujejo kroglice, štiri za vsak kvadrat. Ta ogrlica je praktično identična z ogrlico boga najdenega v Uru, le da ima tam ogrlica tri vrstice na kvadrat. Okoli obeh zapestjih ona nosi zapestnice, ki se zdi, da so sestavljene iz treh obročev. Obe roki imata simetrično dvignjeni dlani, obrnjeni proti gledalcu in s podrobno vidno življenjsko, srčno linijo, dlani držita simbola žezlo in obroč, od katerih je samo tisti na levi strani dobro ohranjen. Dve krili sta jasno operjeni, stilizirana peresa v treh registrih segajo do ramen. Perje v zgornjem registru je prikazano kot prekrivajoče, spodnja dva registra imata dolga, letalna peresa, ki so videti narejena z ravnilom in na koncu z izbočeno zadnjo fronto. Perje ima gladke površine. Krili sta podobni, vendar ne povsem simetrični, in se razlikujeta tako v številu letalnih peres kot v podrobnostih sheme barvanja.

Njena krila so razporejena v trikotni obliki, vendar ne popolnoma iztegnjena. Prsi so polne in visoke, vendar brez izrazitih bradavičk. Njeno telo je izklesano s pozornostjo do naturalističnih podrobnosti: globok popek, strukturiran trebuh, nežno sramno območje, obli boki in koščena struktura nog z značilnim kolenom, vse to kaže na "umetniško spretnost, ki je skoraj gotovo izvirala iz študije opazovanja". Pod golenjo se noge spremenijo v ptičje. Ptičje noge imajo tri dolge, ločene prste približno enake dolžine. Na površino gležnja in prstov so bile opraskane proge, ki prikazujejo luske, vsi vidni prsti imajo pomembne kremplje. Njeni prsti so podaljšani navzdol, brez perspektive; zdi se kot da figura lebdi.

Živali in ozadje

Detajl kaže leva na dnu reliefa.

Detajl sove na spodnji desni strani reliefa.

Oba leva imata grivo, gosto skodrano, s kratkimi vrsticami; dlake se nadaljujejo pod telesu. Skodrani šopi dlake rastejo iz levjih ušes in po ramenih, ki izhajajo iz osrednjega vrtinca. Leva ležita, njihove glave so vrezane s pozornostjo do detajlov, a stopnjo umetniške svobode v svoji obliki, na primer, glede njihovih zaobljenih oblik. Oba leva gledata proti gledalcu in imata zaprta usta.

Sove so prikazane prepoznavno, a ne vrezane naturalistično: oblika kljuna, dolžina nog in podrobnosti perja odstopajo od avtohtonih sov v regiji. Njihovo perje je obarvano krila božanstva v rdeči, črni in beli barvi; sovi sta si podobni, vendar nista popolnoma simetrični. Noge, stopala in kremplji so rdeči.

Skupina stoji na vzorcu lestvic, pobarvanih črno. To predstavlja gorovje in je pogosto simbol v mezopotamski umetnosti.

Okvir

Slogovne primerjave postavljajo relief v zgodnje Isin - Larsa obdobje ali nekoliko kasneje na začetku starega babilonskega obdobja. Frankfort posebej opozarja na slogovno podobnost z oblikovano glavo moškega božanstva iz Ura, za katerega Collon ugotavlja, da je "tako blizu kraljici noči v kakovosti, izdelavi in ikonografskih podrobnostih, da bi lahko prišla iz iste delavnice." Zato je Ur eno od možnih mest izvora, vendar ne edini. Edith Porada opozarja na virtualno identiteto v slogu, da imajo levji šopi las enako podroben izgled kot dva fragmenta glinastih plošč izkopanih v Nippurju. In Agnès Spycket poroča o podobni ogrlici na fragmentu najdenem v Isin. Datum nastanka na začetku drugega tisočletja pred našim štetjem postavlja relief v regijo in čas, v katerem je bila politična situacija stabilna, zaznamovana z rastjo in pojemanjem vpliva mestnih državic Isin in Larsa, invazij s strani Elámcev, in končno osvojitev Hamurabija in združitvi v babilonski imperij leta 1762 pred našim štetjem.

Religija

Velikost plošče kaže, da bi lahko pripadala svetišču, morda kot predmet čaščenja; verjetno je bila postavljena v zid. Tako svetišče bi bil namenski prostor v velikem zasebnem stanovanju ali drugi hiši, ne pa glavni poudarek čaščenja v enem od templjev mesta. Po Jacobsenu bi se svetišče lahko nahajalo znotraj bordela.

Odlitek terakota pogrebne figure, sirena narejena v Myrina (Mysia), 1. st. pr. n. št.

Literatura

• Albenda, Pauline (2005). "The "Queen of the Night" Plaque: A Revisit". Journal of the American Oriental Society (American Oriental Society) 125 (2): 171–190. ISSN 0003-0279. JSTOR 20064325.
• Barrelet, Marie-Thérèse (1952). "A Propos d'une Plaquette Trouvée a Mari". Syria: Revue d'Art Oriental et d'Archéologie (in French) (Paris: Librairie Orientaliste Paul Greuthner) XXIX: 285–293. doi:10.3406/syria.1952.4791.
• Black, Jeremy; Green, Anthony (1992). Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia, an Illustrated Dictionary. (illustrations by Tessa Rickards). Austin: University of Texas Press. ISBN 0-292-70794-0.
• "British Museum collection database" Queen of the Night/Burney Relief website page, accessed June 26, 2010
• "British Museum Highlights", The "Queen of The Night" Relief website page, (ME 2003-7-18,1, accessed June 26, 2010
• Collon, Dominique (2005). The Queen of the Night. British Museum Objects in Focus. London: British Museum Press. ISBN 978-0-7141-5043-7.
• Collon, Dominique (2007). "Iconographic Evidence for some Mesopotamian Cult Statues". In Groneberg, Brigitte and Spieckermann, Hermann. Die Welt der Götterbilder. Beihefte zur Zeitschrift für die Alttestamentliche Wissenschaft 376. Berlin: Walter de Gruyter. pp. 57–84. ISBN 978-3-11-019463-0.
• Collon, Dominique (2007b). "The Queen Under Attack – A rejoinder". Iraq (London: British School of Archaeology in Iraq) LXIX: 43–51.
• Curtis, J.E.; Collon, D (1996). "Ladies of Easy Virtue". In H. Gasche and Barthel Hrouda. Collectanea Orientalia: Histoire, Arts de l'Espace, et Industrie de la Terre. Civilisations du Proche-Orient: Series 1 - Archéologie et Environment. CDPOAE 3. Recherches et Publications. pp. 89–95. ISBN 2-940032-09-2.
• Davis, Frank (13 June 1936). "A puzzling "Venus" of 2000 B.C.: a fine Sumerian relief in London". The Illustrated London News 1936 (5069): 1047.
• Frankfort, Henri (1937). "The Burney Relief". Archiv für Orientforschung 12: 128–135.
• Gadd, C. J. (1933). "Epic of Gilgamesh, Tablet XII". Revue d'Assyriologie et d'Archéologie Orientale XXX: 127–143.
• Jacobsen, Thorkild (1987). "Pictures and pictorial language (the Burney Relief)". In Mindlin, M., Geller, M.J. and Wansbrough, J.E. Figurative Language in the Ancient Near East. London: School of Oriental and African Studies, University of London. pp. 1–11. ISBN 0-7286-0141-9.
• Kaelin, Oskar (2006). "Modell Ägypten" Adoption von Innovationen im Mesopotamien des 3. Jahrtausends v. Chr. Orbis Biblicus et Orientalis, Series Archaeologica (in German) 26. Fribourg: Academic Press Fribourg. ISBN 978-3-7278-1552-2.
• Kraeling, Emil G. (1937). "A Unique Babylonian Relief". Bulletin of the American Schools of Oriental Research 67: 16–18. doi:10.2307/3218905.
• McCown, Donald E.; Haines, Richard C.; Hansen, Donald P. (1978). Nippur I, Temple of Enlil, Scribal Quarter, and Soundings. Oriental Institute Publications. LXXXVII. Oriental Institute of the University of Chicago. pp. pl. 142:8, 142:10. ISBN 978-0-226-55688-8.
• Opitz, Dieter (1936). "Die vogelfüssige Göttin auf den Löwen". Archiv für Orientforschung (in German) 11: 350–353.
• Ornan, Tallay (2005). The Triumph of the Symbol: Pictorial Representation of Deities in Mesopotamia and the Biblical Image Ban. Orbis Biblicus et Orientalis 213. Fribourg: Academic Press Fribourg. ISBN 3-7278-1519-1.
• Patai, Raphael (1990). The Hebrew Goddess (3d ed.). Detroit: Wayne State University Press. ISBN 0-8143-2271-9.
• Porada, Edith (1980). "The Iconography of Death in Mesopotamia in the early Second Millennium B.C.". In Alster, Bernd. Death in Mesopotamia, Papers read at the XXVIe Rencontre assyriologique internationale. Mesopotamia, Copenhagen Studis in Assyriology 8. Copenhagen: Akademisk Forlag. pp. 259–270. ISBN 87-500-1946-5.
• Spycket, Agnès (1968). Les Statues de Culte Dans les Textes Mesopotamiens des Origines A La Ire Dynastie de Babylon. Cahiers de la Revue Biblique (in French) 9. Paris: J. Gabalda.
• Thompson, William R. (2004). "Complexity, Diminishing Marginal Returns and Serial Mesopotamian Fragmentation". Journal of World Systems Research 28 (3): 613–652. doi:10.1007/s00268-004-7605-z. ISSN 1076-156X. PMID 15517490. Retrieved 21 May 2009.
• Van Buren, Elizabeth Douglas (1936). "A further note on the terra-cotta relief". Archiv für Orientforschung 11: 354–357.
• Von der Osten-Sacken, Elisabeth (2002). "Zur Göttin auf dem Burneyrelief". In Parpola, Simo and Whiting, Robert. M. Sex and Gender in the Ancient Near East. Proceedings of the XLVIIe Rencontre Assyriologique Internationale, Helsinki (in German) 2. Helsinki: The Neo-Assyrian Text Corpus Project. pp. 479–487. ISBN 951-45-9054-6.

Zunanje povezave

• The Queen of The Night (ME 2003-7-18,1 at the British Museum)
• Nude Winged Goddess (AO 6501 at the Louvre)
• "Ishtar Vase" from Larsa (AO 17000 at the Louvre)