Ogled vira Reka, Hrvaška

{{drugipomeni2|Reka}}
{{preusmeritev|Rijeka}}
{{Infopolje Naselje
|official_name          = Reka
|native_name            = Rijeka
|nickname               =
|image_skyline          = Rijeka Riva promenade aerial.jpg
|image_flag             = Flag of Rijeka.svg
|flag_size              = 120px
|image_shield           = Coat of arms of Rijeka.svg
|shield_size            = 70px
|pushpin_map            = Hrvaške
|pushpin_label_position = <!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none -->
|pushpin_map_caption    = Reka na zemljevidu Hrvaške
|pushpin_mapsize        =
<!-- Location ------------------>
|latd=45|latm=20|lats= |latNS=N
|longd=14|longm=26|longs= |longEW=E
|coordinates_region     = HR
|coordinates_display    = title,inline
|subdivision_type       = [[seznam suverenih držav|Država]]
|subdivision_name       = {{HRV}}
|subdivision_type1      = [[županije Hrvaške|Županija]]
|subdivision_name1      = [[Slika:Zastava primorsko goranske zupanije.gif|25px|Primorsko-goranska županija]] [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranska]]
|leader_title           = [[župan]]
|leader_name            = [[Marko Filipović]]
<!-- Area    --------------------->
|area_footnotes           =
|area_total_km2           = 44
|area_land_km2            = 
|area_water_km2           =
|area_water_percent       =
|area_urban_km2           =
|area_metro_km2           = 300
|area_blank1_title        =
|area_blank1_km2          =
<!-- Population   ----------------------->
|population_as_of         = 2021
|population_footnotes     = <ref name="popis2021"/>
|population_note                =
|population_total               = 107.964
|population_density_km2         = auto
|population_metro               = 
|population_density_metro_km2   = 
|population_urban               =
|population_density_urban_km2   =
|population_blank1_title        =
|population_blank1              =
|population_density_blank1_km2  =
<!-- General information  --------------->
|elevation_m            = 0–499
|timezone               = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset             = +1
|timezone_DST           = [[Srednjeevropski čas|CET]]
|utc_offset_DST         = +2
|postal_code_type       = Poštna številka
|postal_code            = 51000
|area_code              = +385 (0) 51
|blank_name             = [[Registracijske oznake za cestna vozila na Hrvaškem|Avtomobilska oznaka]]
|blank_info             = RI
|website                = http://www.rijeka.hr
|footnotes              = 
}} 
'''Réka''' ({{jezik-hr|Rijeka}}, {{jezik-it|Fiume}}, [[madžarsko]] ''Fiume'', lokalno čakavsko ''Reka''/''Rika''; arhaično [[nemščina|nemško]] ''Sankt Veit am (P)Flaum''/''Fluß'') je tretje največje [[mesto]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] (za [[Zagreb|Zagrebom]] in [[Split|Splitom]]) in največje [[pristanišče]] v [[država|državi]]. Stoji ob izlivu [[Rječina|Rječine]] na severni obali [[Kvarnerski zaliv|Kvarnerskega zaliva]], natančneje Reškega zaliva, v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Reka je sedež [[Primorsko-goranska županija|Primorsko-goranske županije]]. Je tudi sedež [[Univerza na Reki|univerze]] in rimskokatoliške reške nadškofije in metropolije.

Leta 2021 je imelo samo mesto, ki je ozemeljsko skladno z mestno občino ''Grad Rijeka'' 108.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] (1991 še 168.000), urbana aglomeracija mesta, ki zajema še mesta [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], [[Kastav]], [[Bakar, Rijeka|Bakar]] in [[Kraljevica|Kraljevico]] ter občine [[Čavle]], [[Jelenje]], [[Klana]], [[Kostrena]], [[Lovran]], [[Matulji]], [[Mošćenička Draga]], [[Omišalj]] in  [[Viškovo]] pa okoli 220.000, torej dvakrat več.

V krajevnem reškem [[narečje|narečju]] je mesto izpričano pod imenom ''Rika'', v drugih (sosednjih) hrvaških narečjih pa ''Rekà''. Prebivalci mesta in okolice tradicionalno pripadajo [[Čakavščina|čakavski narečni skupini]].

Mestni nogometni klub je [[HNK Rijeka]], ki igra na [[Stadion Kantrida|Stadionu Kantrida]]. V mestu že od leta 1765 deluje gledališče, današnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|gledališče Ivana pl. Zajca]] pa so zgradili leta 1885. Simbol Reke je [[morčić]].

Reka je bila med letoma 1471 in 1779, ko jo je cesarica [[Marija Terezija]] razglasila za ozemlje pod neposredno kontrolo [[Habsburžani|Habsburžanov]], sestavni del  [[Vojvodina Kranjska|Vojvodine Kranjske]]. Zaradi močne povezanosti s slovenskim nacionalnim prostorom je skozi zgodovino privabljala mnoge [[Slovenci|Slovence]]. Med znanimi Slovenci, ki so se rodili, živeli ali delali na Reki, so bili med drugim: [[Primož Trubar]], [[Matija Čop]], [[Rudi Šeligo]], [[Janez Vajkard Valvazor]] in [[Janez Trdina]] (slednji je bil celo ravnatelj reške gimnazije).

== Zemljepis ==
[[Slika:Rijekaopatijax.jpg|sličica|levo|Reški zaliv, v ozadju [[Gorski kotar]]]]
Reka leži na zahodu Hrvaške na obali [[Reški zaliv|Reškega zaliva]], ki je najsevernejši del Kvarnerskega zaliva. Reški zaliv, ki je z južnim delom Kvarnerskega zaliva povezan preko Velikih vrat (med istrsko celino in otokom [[Cres]]), Srednjih vrat (med Cresom in otokom [[Krk]]) in Malih vrat (med Krk in celina), je dovolj globok (približno 60 m) za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo, da je postala pomembno morsko pristanišče.<ref>{{Navedi knjigo|title=Riječki zaljev – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52868}}</ref> za vplutje največjih ladij, kar je Reki omogočilo postati pomembno morsko [[pristanišče]]. Neposredno v zaledju Reke se vzpenja [[Dinarsko gorstvo]], ki pa je na tem mestu dokaj ozko (40 do 50 km).<ref>{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872}}</ref>

Mesto leži v mikroregiji Kvarnersko primorje ob izlivu reke [[Rječina|Rječine]], ki razmejuje zgodovinski pokrajini [[Julijska krajina|Julijsko krajino]] in [[Hrvaško primorje]].

Na Reki se začneta dve pomembni kopenski prometnici. Prva izkorišča dejstvo, da je Reka na območju najožjih Dinaridov (približno 50 km), ki omogoča lažjo povezavo med obalo Jadranskega morja in panonsko notranjostjo, Preko Postojnskih vrat pa je povezana z zahodnoalpskim prostorom.

=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Reka zmerno toplo vlažno podnebje (''Cf''). V razdobju od leta 1948 do 2018 je bila srednja januarska temperatura 5,8&nbsp;°C in julijska 23,6&nbsp;°C. Povprečno je bilo v letu 127 deževnih dni, medtem ko je sonce sijalo povprečno 2199 ur na leto.<ref>{{Navedi splet|url=https://meteo.hr/klima.php?section=klima_podaci&param=k1&Grad=rijeka|title=Srednje mjesečne vrijednosti i ekstremi: Podaci za Rijeku u razdoblju 1948-2018|accessdate=29. 2. 2020|website=meteo.hr|publisher=Državni hidrometeorološki zavod|language=hr|date=|last=|first=}}</ref>  

== Zgodovina ==
=== Antika in srednji vek ===
[[Slika:Rijeka-Römischer-Bogen.jpg|sličica|Ohranjeni ostanki Starih vrat v antično Tarsatiko]]
Čeprav na širšem območju mesta obstajajo sledovi [[Paleolitik|paleolitskih]] in [[Neolitik|neolitskih]] naselbin, za najzgodnejše naselje na območju Reke velja [[liburni]]jska utrdba na griču nad levim bregom [[Rječina|Rječine]], dandanašnjem [[Trsat]]u.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/natuknica.aspx?ID=62496|title=Trsat|accessdate=23. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|title=Povijest|accessdate=27. decembra 2021|publisher=Trsatska Gradina|language=hr|archive-date=2021-12-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20211227142552/https://www.trsatskagradina.com/povijest-2/|url-status=dead}}</ref> Pozneje se je osnovalo naselje Tarsatika (''Tarsatica'') na drugi strani Rječine, na mestu današnjega mestnega jedra Reke. Osvojili so ga [[Starorimska civilizacija|Rimljani]] in v drugi polovici 1. stoletja je imelo pravice [[municipij]]a. V Tarsatiki se je končeval [[rimski limes]] (''Claustra Alpium Iuliarum''), sistem utrdb, zgrajen za obrambo pred vdori z vzhoda.<ref name=":1" /><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Tarsatika otkriva tajne|date=11. avgust 2012|url=http://fluminensia.org/tarsatika-otkriva-tajne|last=Moravček|first=Goran|language=hr|work=Fluminensia.org}}</ref>  

Po propadu [[Zahodno Rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]] je mesto prišlo pod oblast [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotov]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantincev]], [[Langobardi|Langobardov]] in [[Frankovsko cesarstvo|Frankov]]. Iz tega obdobja je na voljo zelo malo zgodovinskih podatkov. V prvi polovici 6. stoletja se omenja ostrogotska Tarsatiška Liburnija (''Liburnia Tarsaticensis''), leta 799 pa so naselje Franki razrušili po spopadu s [[Slovani]].<ref name=":5"/><ref name=":6">{{Navedi revijo|date=16. november 2000|title=Riječki ljetopis|url=https://www.matica.hr/vijenac/175/Rije%C4%8Dki%20ljetopis/|magazine=Vijenac|language=hr}}</ref>  

Leta 1116, po smrti hrvaško-ogrskega kralja [[Koloman Ogrski|Kolomana]], sta nemški cesar [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]] in [[Beneška republika]] napadla ozemlje [[Hrvaška#Prihod Hrvatov in srednji vek|hrvaško-ogrske državne skupnosti]]. Meja Svetega rimskega cesarstva se je pomaknila iz [[Plomin]]skega zaliva na Rječino, prebivalci Tarsatike pa so prebegnili na vzhodni breg Rječine na današnji Trsat.<ref name=":5" /><ref name=":6"/>  

Trsat je bil od leta 1223 do 16. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], ki so tam zgradili [[Grad Trsat|današnjo utrdbo]]. Reki so medtem vladali [[devinski gospodje]] in za njimi [[gospodje Walsee]]. V 15. stoletju se je začel njen gospodarski vzpon. Leta 1465 je Wolfgang Walsee Reko predal [[Friderik III. Habsburški|Frideriku III. Habsburškemu]] kot dedno dobro. Po njegovi smrti leto pozneje je prišla v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]].<ref name=":6"/>

=== Obdobje habsburške vladavine ===
[[Slika:Valvasor - Reka.jpg|sličica|levo|Reka in Trsat na [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] grafiki iz leta 1689]]
Prisotnost Habsburžanov na Jadranskem morju je [[Beneška republika]] videla kot grožnjo in sili sta se zapletli v vojno. Dvakrat, leta 1508 in 1509, so Benečani zavzeli Reko in jo opustošili. Zaradi povzročene škode je cesar [[Maksimilijan I. Habsburški|Maksimilijan]] Reki podelil naslov »najzvestejšega mesta« (''fidelissimum oppidum'') in nekatere trgovske privilegije.<ref name=":2">{{Navedi revijo|last=Klen|first=Danilo|date=1988|title=Stoljeće i pol prilika i neprilika u Rijeci i oko nje (1465–1627)|url=https://issuu.com/vedranaspadonitefanic/docs/klen|magazine=Historijski zbornik|language=hr|pages=17–26}}</ref> Gospodarski razvoj je opešal tudi zaradi vdorov [[Osmansko cesarstvo|Turkov]], ki pa Reke niso nikoli dosegli. Po drugi strani je mesto izstopalo kot kulturno središče: v 16. stoletju je v njem delovala tiskarna knjig v [[Glagolica|glagolici]],<ref name=":1" /> leta 1627 pa so [[jezuiti]] v njem ustanovili gimnazijo.<ref name=":2" />

Leta 1719 je cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] razglasil Reko za svobodno pristanišče. Nedolgo zatem se je pričela graditi [[karolinska cesta]], ki je mesto povezala s [[Karlovec|Karlovcem]] in od tod preko rečnih plovnih poti s panonskim prostorom.<ref name=":1" /> V času gradnje ceste je pod Trsatom nastalo novo naselje [[Sušak, Reka|Sušak]].<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=58912|title=Sušak|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}</ref>

Konec leta 1750 je Reko prizadel niz [[potres]]ov, ki so porušili in poškodovali številne zgradbe. Leta 1753 je cesarica [[Marija Terezija]] odobrila ponovno izgradnjo »novega mesta« Reke (''Civitatis novae''). Novogradnje v drugi polovici 18. in v začetku 19. stoletja so močno spremenile dotlej srednjeveški videz mesta.<ref>{{Navedi novice|title=Potres 1750. promijenio lice Rijeke|date=28. november 2012|url=http://fluminensia.org/potres-1750-promijenio-lice-rijeke|language=hr|work=fluminensia.org}}</ref>

Leta 1776 je bila Reka vključena v [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Kraljevino Hrvaško]]. Leta 1779 ga je Marija Terezija z reskriptom pridružila [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Kraljevini Ogrski]] in mu kot edinemu ogrskemu pristanišču podelila status zasebnega telesa (''corpus separatum'') pod upravo guvernerja, podrejenega neposredno ogrskemu kralju.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Rijeka – Hrvatska enciklopedija|publisher=Leksikonografski zavod Miroslav Krleža|year=1999–2009|location=Zagreb|language=hr|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52872}}</ref> V začetku 19. stoletja je imel na Reko velik vpliv tamkajšnji trgovec [[Andrija Ljudevit Adamić]]. Leta 1805 je odprl kamnito gledališče, ki je delovalo do izgradnje [[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|današnjega gledališča]] 80 let pozneje. Leta 1821 je iz mlina na [[Rječina|Rječini]] ustanovil [[Tovarna papirja Reka|obrat za proizvodnjo papirja]], ki je obratoval vse do 90. let dvajsetega stoletja.

Med [[Napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je Reko leta 1809 zavzelo [[Prvo Francosko cesarstvo|Francosko cesarstvo]] in vključilo v [[ilirske province]]. V času francoske vladavine, leta 1811, se je dokončala gradnja [[Lujzinska cesta|lujzinske ceste]] od Reke do Karlovca, ki je ime dobila po [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi]] ženi [[Marija Luiza|Mariji Luizi]]. Nadomestila je karolinsko cesto kot najkrajša povezava Reke z zaledjem in spodbudila razvoj pristanišča. Francoske vladavine je bilo konec leta 1813, ko je Reko napadla [[Kraljeva vojna mornarica|britanska mornarica]]. Po legendi je mesto pred uničenjem rešila Karolina Belinić, hči vplivnega mestnega trgovca, ki naj bi sredi napada zahtevala sestanek s poveljnikom britanskih sil in ga prepričala, da je nadaljnje obstreljevanje nepotrebno;<ref>{{Navedi splet|url=https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|title=Karolina Riječka|accessdate=17. decembra 2021|website=visitrijeka.hr|language=hr|archive-date=2021-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211218112302/https://visitrijeka.hr/odmori-planiraj-i-istrazi/rijeka-tour/rijecke-price/karolina-rijecka/|url-status=dead}}</ref> zgodba o »Karolini Reški« se je do danes pretvorila v gledališke igre, filme in tudi rock opero.<ref>{{Navedi novice|title=Severina u riječkom HNK u prvoj dramskoj ulozi|date=6. marec 2003|url=https://www.vecernji.hr/kultura/severina-u-rijeckom-hnk-u-prvoj-dramskoj-ulozi-731975|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref>
[[Slika:Fiume town map1.jpg|sličica|levo|Zemljevid Reke okrog leta 1890]]
Med [[Revolucije leta 1848|revolucijo leta 1848]], ko je Ogrska poskušala doseči neodvisnost od Avstrije, je Reko zavzela Avstriji zvesta hrvaška vojska pod poveljstvom [[ban]]a [[Josip Jelačić|Josipa Jelačića]]. Kot nagrada za zatiranje ogrskih uporov je mesto pripadlo neposredno [[Banska Hrvaška|banski Hrvaški]]. To je sprožilo spore med hrvaškimi in madžarskimi politiki. Boj za Reko znotraj monarhije se je končal leta 1868, ko je z dodatkom [[Hrvaško-ogrski dogovor|hrvaško-ogrskemu dogovoru]] – »reško krpico« – znova prešla pod neposredno madžarsko oblast kot ''corpus separatum''.<ref name=":1" />
[[Slika:Fiume1900-3.jpg|sličica|Korzo okrog leta 1900]]
[[Slika:Rijeka tram old (3).jpg|sličica|Tramvaj na Reki]]
[[Slika:Fiume, the Harbor, Croatia, Austro-Hungary WDL327.png|sličica|Reški zaliv okrog leta 1900]]
Druga polovica 19. stoletja je bila doba največje blaginje, gospodarske rasti in tehnološkega razvoja Reke. Ogrska je pospešeno vlagala v svoje pomorsko-pristaniško središče, ki je začelo tekmovati s [[Trst|tržaškim pristaniščem]] pod avstrijsko upravo. Od leta 1872 do 1896 je bil župan mesta [[Giovanni de Ciotta]], ki danes velja za najuspešnejšega reškega župana. Leta 1852 je z delovanjem pričela prva plinarna. Od leta 1857 je bila v mestu edina [[Avstro-ogrska vojna mornarica|avstro-ogrska mornariška]] akademija. Na Reki je leta 1866 angleški inženir [[Robert Whitehead]] izumil sodobni [[torpedo]] in odprl prvo tovarno torpedov na svetu. Razvoj pristanišča in mednarodne trgovine je dodatno spodbudila izgradnja [[Železnica|železniške]] povezave s Karlovcem in [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivko]] leta 1873. Leta 1882 je bila na Mlaki ustanovljena [[Rafinerija|rafinerija nafte]],<ref>{{Navedi revijo|last=Đekić|first=Velid|date=2010|title=Rafinerija nafte Rijeka – europski pionir u preradi crnog zlata|url=https://hrcak.srce.hr/file/122737|magazine=Povijest u nastavi|language=hr|pages=113–128}}</ref> mesto pa je dobilo sodobno kanalizacijo. Leta 1896 se je dokončala gradnja mestnega vodovoda in [[Guvernerjeva palača, Reka|guvernerjeve palače]]. Od leta 1899 je po Reki vozil električni [[tramvaj]].

V letih 1904 do 1906 je na Reki kot konzularni agent ZDA deloval [[Fiorello La Guardia]], kasnejši uspešni župan [[New York|New Yorka]], čigar naloga je bila pregledovanje izseljencev, ki so iz reškega pristanišča odhajali v ZDA.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=58-59&C=7|title=Fiorello La Guardia|publisher=Sušačka revija|language=hr}}</ref> 3. oktobra 1905 so hrvaški in srbski politiki na Reki podpisali reško resolucijo, dokument o sodelovanju pri združevanju hrvaških dežel in izboljšanju njihovega položaja v monarhiji.<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52867|title=Riječka rezolucija|accessdate=27. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}</ref>

Ob zadnjem avstro-ogrskem popisu prebivalstva 31. decembra 1910 je ozemlje imelo 49.806 prebivalcev naslednje jezikovne sestave:<ref>{{navedi splet|url=http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|title=Magyar statisztikai közlemények (1–116. kötet)|publisher=Madžarski centralni statistični urad|access-date=18. decembra 2021|language=hu|archive-date=2021-03-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210309190018/http://konyvtar.ksh.hu/index.php?s=kb_statisztika|url-status=dead}}</ref>
{| class="wikitable"
!Govorjeni jezik !! Št. prebivalcev !! %
|-
|[[italijanščina|italijanski]] || 23.283 || 46,9
|-
|[[hrvaščina|hrvaški]] || 15.731 || 31,7
|-
|[[slovenščina|slovenski]] || 3937 || 7,9
|-
|[[madžarščina|madžarski]] || 3619 || 7,3
|-
|[[nemščina|nemški]] || 2476 || 5,0
|-
|[[angleščina|angleški]] || 202 || 0,4
|-
|[[češčina|češki]] || 183 || 0,3
|-
|[[srbščina|srbski]] || 70 || 0,14
|-
|[[francoščina|francoski]] || 40 || 0,08
|-
|[[poljščina|poljski]] || 36 || 0,07
|-
|[[romunščina|romunski]] || 29 || 0,06
|}
Od skupno 49.806 prebivalcev je bilo 45.130 [[Katolištvo|katolikov]], 1.696 [[Judje|judov]], 1123 [[Kalvinizem|kalvincev]], 995 [[Pravoslavje|pravoslavcev]] in 311 [[Luteranstvo|luteranov]]. Judovska skupnost se je bila posebej razširila v 1870. in 1880. letih ter je leta 1903 zgradila veliko [[Sinagoga|sinagogo]], ki so jo ob okupaciji Reke januarja 1944 izropali in požgali [[Tretji rajh|nacisti]].<ref>{{Navedi novice|title=Srušena riječka sinagoga|date=27. november 2012|url=https://fluminensia.org/srusena-rijecka-sinagoga|work=fluminensia.org|language=hr|last=Moravček|first=Goran}}</ref> Na predvečer prve svetovne vojne je bilo v mestu 165 gostiln, 10 hotelov z restavracijo, 17 kavarn, 17 draguljarn, 37 brivnic in 265 krojaštev.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://spiegelungen.net/out-to-sea-hungarians|title=»Out to Sea, Hungarians!« History, Myth, Memories. Fiume 1868–1945|accessdate=18. decembra 2021|publisher=Spiegelungen|last=Fried|first=Ilona|language=en}}</ref>

=== Prva svetovna vojna ===
[[Slika:Torpedo production in Rijeka.jpg|sličica|levo|Proizvodnja torpedov na Reki okoli leta 1914]]
[[Prva svetovna vojna]] je končala »zlato dobo« gospodarskega razcveta, miru in stabilnosti Reke. V začetku vojne je v mestu vladal vtis vsakdanjosti, saj je bila Reka daleč od frontnih črt, vendar so v vojsko in mornarico vpoklicevali vse več moških prebivalcev. Vojaška industrija v mestu je delovala s polno paro in predstavljala pomemben del avstro-ogrske vojaške moči, zlasti za mornarico. Ladjedelnica Ganz-Danubius (današnji [[Ladjedelnica 3. Maj|3. maj]]) je proizvedla veliko število [[Bojna ladja|bojnih ladij]] in [[Podmornica|podmornic]], med njimi podmornice razreda U-27, [[Križarka|križarke]] razreda ''Novara'' in veliko bojno ladjo SMS ''Szent István''. Skupno je v letih 1900–1918 reška ladjedelnica zgradila eno bojno ladjo, dve križarki, 20 [[Rušilec|rušilcev]], 32 [[Torpedovka|torpedovk]] in 15 podmornic.<ref>{{Navedi novice|title=Usponi i padovi 3. maja: Nekad je bio 16. na svijetu, s prihodom od 110 milijuna dolara|date=18. oktober 2019|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/usponi-i-padovi-3-maja-nekad-16-na-svijetu-s-prihodom-od-110-milijuna-dolara-1352081|newspaper=Večernji list|language=hr}}</ref> Prav tako je bila Reka središče proizvodnje torpedov.

Ko je maja 1915 v vojno vstopila [[Kraljevina Italija|Italija]], se je odprlo [[Italijansko bojišče (prva svetovna bojna)|bojišče]] le 90 kilometrov od Reke in številčno prebivalstvo italijanske narodnosti je zajela tesnobnost. Italijane, ki jih je oblast štela za nelojalne, so pošiljali v taborišča na Madžarskem, kjer jih je več kot sto umrlo.<ref name=":7" /> Tovarna torpedov je bila poškodovana v italijanskem napadu, zato so njihovo proizvodnjo preselili v [[Sankt Pölten]], dlje od fronte.{{Navedi vir}} Mornariška akademija je prenehala z delovanjem in njeno stavbo so pretvorili v vojno bolnico (stavba je tudi dandanes sedež reškega kliničnega centra). 10. februarja 1918 je italijanska mornarica vpadla v [[Bakarski zaliv|Bakrski zaliv]] in po njem izstreljevala torpede. Čeprav podvig ni povzročil škode Avstro-Ogrski, je dosegel propagandni učinek in dvignil motivacijo italijanskim vojakom. Medtem ko se je vojna zavlačevala, je življenjski standard na Reki drastično padal. Zaradi pomorske blokade na [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] se je promet pristanišča zmanjšal z 2,8 milijona ton tovora leta 1913 na 330.000 ton leta 1918.{{Navedi vir}} Številne tovarne so se zaprle, pogosta so postala pomanjkanja osnovnih dobrin in kriminal. 

Proti koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je Reko zavzela novonastala [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov]]; 29. oktobra 1918 je zadnji madžarski guverner mesto predal predstavnikom Hrvaškega narodnega sveta. Nekaj dni zatem je Avstro-Ogrska razpadla.<ref name=":0" /> 

=== »Reško vprašanje« in Italijanska uprava za Kvarner ===
16. novembra 1918 je v mesto vkorakala italijanska vojska v imenu [[Antantne sile med prvo svetovno vojno|vojne antante]]. Vzpostavila se je zavezniška italijansko-francosko-britansko-ameriška vojaška uprava, ki naj bi v mestu ostala do končne rešitve reškega vprašanja.<ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bartulović|first=Željko|date=2013|title=Talijanska okupacija Sušaka 1918. – 1923.|url=https://www.bib.irb.hr/1004299/download/1004299.3._Bartulovi_Talijanska_okupacija_Bertoin_zbornik_liber_amicorum_Pula_Rijeka_2013.pdf|magazine=Bertošin zbornik, Zbornik u čast Miroslava Bertoše, knj. 3|pages=159–178}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fluminensia.org/rijeka-jedan-grad-devet-drzava|title=Rijeka: jedan grad u devet država|date=12. september 2018|website=fluminensia.org|last=Moravček|first=Goran|language=hr}}</ref>

Italijanska stran je težila k priključitvi Reke, čeprav ji le-ta ni bila zagotovljena v [[Londonski sporazum (1915)|londonskem sporazumu leta 1915]], pri čemer se je sklicevala na dejstvo, da so Italijani najštevilčnejša etnična skupina v mestu in na širšem ozemlju ''corpus separatuma''. Prohrvaška oziroma projugoslovanska stran je priključitev Reke [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] zagovarjala z dejstvom, da Hrvati in Slovenci predstavljajo večino ostalih prebivalcev Reke in večino prebivalstva v okoliških občinah, vključno s sosednjim [[Sušak, Reka|Sušakom]]. Tretja politična struja so bili avtonomisti, ki so za Reko kot za večetnično jadransko mesto zahtevali poseben status. Neuspešnost Italije na pogajanjih o delitvi ozemlja je v državi sprožila politično krizo in nacionalisti so vlado začeli obtoževati »pohabljene zmage« (''vittoria mutilata'').
[[Slika:Fiume cheering D'Annunzio.jpg|sličica|Prebivalci pozdravljajo [[Gabriele D'Annunzio|D'Annunzia]] ob njegovem pohodu na Reko]]
10. septembra 1919 je bila podpisana [[Saintgermainska pogodba (1919)|saintgermainska pogodba]], s katero je Avstro-Ogrska prenehala obstajati, pogajanja glede Reke pa naj bi se nadaljevala. Tedanja italijanska vlada ni načrtovala aneksije Reke, kar je jezilo italijanske [[Iredentizem|iredentiste]], nacionaliste, ki so v imenu etničnih Italijanov stremeli k priključitvi celotnega vzhodnega Jadrana. 12. septembra je skupina italijanskih vojakov [[Arditi|arditov]], politikov in intelektualcev, ki jih je vodil umetnik in pustolovec [[Gabriele D'Annunzio]], izvedla pohod na Reko. S 186 privrženci, katerih število je spotoma naraslo na več kot 2000, je iz mesta pregnal zavezniške vojske in proglasil državo, imenovano [[Italijanska uprava za Kvarner]].

Italijanska uprava za Kvarner, ki ji je D'Annunzio vladal kot diktator, je združevala prvine [[Anarho-sindikalizem|anarho-sindikalizma]], demokratskega republikanstva, umetniške [[Avantgarda|avantgarde]] in zgodnjega [[Fašizem|fašizma]]. Njegovi privrženci so ustanovili »Reško ligo«, ki naj bi delovala kot nasprotje [[Društvo narodov|Društvu narodov]] in podpirala zatrte narode. [[Prostitucija]] je bila zakonita, D'Annunzijevi pripadniki pa so izvajali [[Piratstvo|piratske]] napade na mimoidoče ladje. Neitalijansko prebivalstvo je bilo deležno ustrahovanja in nasilja. Zaradi osamitve Reke je gospodarstvo propadalo, sprva velika podpora D'Annunziu pa je splahnela.<ref>{{Navedi novice|title=Država kot vrhunski avantgardistični projekt, bordel in piratsko gnezdo|date=21. september 2009|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/drzava-kot-vrhunski-avantgardisticni-projekt-bordel-in-piratsko-gnezdo/212792|work=[[MMC RTV-SLO]]}}</ref><ref name=":0"/>

Ko je junija 1920 predsednik italijanske vlade postal [[Giovanni Giolitti]], se je stališče Rima do D'Annunzijevega početja zaostrilo. 12. novembra 1920 sta Italija in Kraljevina SHS podpisali [[Rapalska pogodba|rapalsko pogodbo]], ki je predvidevala, da Reka postane neodvisna svobodna država. D'Annunzio pogodbe ni priznal in je Italiji napovedal vojno. Italijanska vojska je 24. decembra odgovorila z bombardiranjem Reke. Po petdnevni vojni, znani kot »krvavi božič«, so se D'Annunzijevi arditi vdali. Sam D'Annunzio je Reko zapustil nekaj dni po novem letu in s sabo odpeljal veliko količino dragocenosti.

=== Svobodna država Reka in italijanska aneksija ===
{{glavni članek|Svobodna država Reka}}
Na volitvah, ki so sledile 24. aprila 1921, je avtonomistična stranka močno premagala proitalijansko koalicijo. Reško državo so svetovne sile mednarodno priznale in sprejele v Društvo narodov. Za predsednika je bil izvoljen [[Riccardo Zanella]], avtonomist [[Furlanija|furlansko]]-[[Slovenci|slovenskega]] porekla.<ref>{{Navedi novice|title=Majka Kranjica, otac Furlan, naš je Zanella pravi Fijuman|date=27. junij 2016|url=https://www.rijekadanas.com/majka-kranjica-otac-furlan-nas-je-zanella-pravi-fijuman/|work=Rijeka Danas – riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref> Kljub vzpostavitvi nove države in njenemu razvoju spori znotraj mesta niso ponehali. Marca 1922 so italijanski [[Fašizem|fašisti]] izvedli prevrat, Zanella in ostali člani vlade pa so se umaknili iz mesta. Sedem mesecev zatem je tudi Italija doživela fašistični prevrat. Obdobje diplomatskih zdrah med Kraljevino SHS in fašistično Italijo, ki je hlepela po priključitvi Reke, se je zaključilo s podpisom [[Rimska sporazuma (1924)|rimskih sporazumov]] 27. januarja 1924. Sporazuma sta razveljavila dele rapalske pogodbe in dodelila Reko Italiji, medtem ko je Kraljevini SHS pripadlo nekaj vasi severno od mesta; za pristanišče je bila predvidena skupna uprava. Aneksija Reke se je zgodila 16. marca s prihodom kralja [[Viktor Emanuel III.|Viktorja Emanuela III.]] v mesto. Vlada Svobodne države Reke je sporazuma smatrala za neveljavna in nadaljevala svojo dejavnost v tujini.  

Po priključitvi je Reka postala središče Reške ali Kvarnerske pokrajine. Zaradi odrezanosti od zaledja, s katerim je dotlej trgovala, zaradi obrobne lege v Italiji in konkurence drugih pristanišč je naslednje desetletje doživljala zaton.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Le vittime di nazionalità italiana a Fiume e dintorni (1939-1947) / Žrtve talijanske nacionalnosti u Rijeci i okolici (1939.-1947.)|last=Ballarini|first=Amleto|publisher=Società di studi fiumani Roma / Hrvatski institut za povijest Zagreb|year=2002|page=96|language=it, hr|url=http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|access-date=2021-12-28|archive-date=2021-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210827063011/http://archivi.beniculturali.it/dga/uploads/documents/Sussidi/Sussidi_12.pdf|url-status=dead}}</ref> V odziv na [[Velika gospodarska kriza|veliko gospodarsko krizo]] je italijanski režim Reki in liburnijski obali podelil status brezcarinskega območja.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.treccani.it/enciclopedia/fiume_res-fbec9b86-8bae-11dc-8e9d-0016357eee51_%28Enciclopedia-Italiana%29/|title=Fiume|accessdate=19. decembra 2021|website=treccani.it|publisher=Enciclopedia Italiana|language=it}}</ref> Gospodarstvo se je pričelo spet krepiti ob vojaški dejavnosti fašistične Italije, ki je sprožila [[Druga italijansko-abesinska vojna|vojno v Etiopiji]] in se vključila v [[Španska državljanska vojna|špansko državljansko vojno]]. Kljub manjšinskim pravicam, ki so mu bile priznane v sporazumu leta 1924,<ref>{{Navedi splet|url=https://enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=52918|title=Rimski sporazum|accessdate=19. decembra 2021|website=enciklopedija.hr|language=hr}}</ref> je fašistična oblast izvajala vse več nasilja in prisilno poitalijančevala hrvaško in slovensko prebivalstvo.<ref name=":3"/> Leta 1938 sprejeti rasni zakoni so iz javnega življenja izrinili tudi reške Jude.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.montesole.eu/cms/testimonianza-massacro/2-non-categorizzato/229-don-fornasini-testa.html|title=Temistocle Testa|accessdate=19. decembra 2021|website=www.montesole.eu|language=it}}</ref>   

=== Druga svetovna vojna ===
[[Slika:Fluminensia-podhum-grobnik-zrtve-spomenik-sime-vulas1.jpg|sličica|levo|Spomenik žrtvam fašističnega pokola v [[Podhum, Hrvaška|Podhumu]]]]
Po izbruhu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] in razkosanju [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] med [[sile osi]] se je Reška pokrajina povečala, saj si je Italija priključila zaledje do reke [[Kolpa|Kolpe]], mesto Sušak ter otoka [[Krk]] in [[Rab]].

Leta 1942 so se pojavile prve jugoslovanske [[Jugoslovanski partizani|partizanske]] formacije, prisotne zlasti na podeželju. Na odporniške akcije so se italijanske oblasti odzvale s pohodi po vaseh in množično represijo nad hrvaškim prebivalstvom. Vrhunec nasilja se je zgodil 12. julija 1942, ko so italijanski vojaki iz maščevanja pobili okoli 108 prebivalcev vasi [[Podhum, Hrvaška|Podhum]], več kot 800 odgnali v internacijo in požgali vas.<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|title=Da se ne zaboravi: Fašistički zločin u Podhumu 12.07.1942.|date=12. julij 2011|accessdate=19. decembra 2021|website=croinfo.net|language=it|archive-date=2021-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211220122046/https://www.croinfo.net/ekspedicije-i-istraivanja-regije/6509-da-se-ne-zaboravi-faistiki-zloin-u-podhumu-12071942|url-status=dead}}</ref> Na Rabu so odprli [[Koncentracijsko taborišče Rab|koncentracijsko taborišče]] za hrvaške in slovenske civiliste.
[[Slika:Fiume (Rijeka) bombing by RAF in 1944.jpg|sličica|Zavezniško bombardiranje Reke 1944]]
Po kapitulaciji Italije septembra 1943 je ozemlje zasedla [[nacistična Nemčija]] in jo vključila v [[Operacijska cona Jadransko primorje|operacijsko cono Jadransko primorje]]. Partizanska dejavnost se je pod nemško okupacijo nadaljevala in okrepila.<ref name=":4">{{Navedi novice|title=Na današnji dan prije 76 godina Fiume je postala Rijeka. Krvava bitka za oslobođenje od nacizma trajala je punih 11 dana|date=3. maj 2021|url=https://www.novilist.hr/rijeka-regija/rijeka/na-danasnji-dan-prije-76-godina-fiume-je-postala-rijeka-krvava-bitka-za-oslobodenje-od-nacizma-trajala-je-punih-11-dana/|newspaper=[[Novi list (Reka)|Novi list]]|language=hr}}</ref> Kot maščevanje za partizanski napad so Nemci 30. aprila 1944 opustošili vas [[Lipa, Matulji|Lipa]] blizu Jelšan in pobili 269 prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|url=http://lipapamti.ppmhp.hr/30-travnja-1944/|title=O stradanju Lipe|accessdate=19. decembra 2021|publisher=Memorijalni centar Lipa pamti – Pomorski i povijesni muzej Hrvatskog primorja Rijeka|language=hr}}</ref> Od okoli 500 Judov, ki so živeli na Reki ob nacistični okupaciji, je okoli 80 odstotkov končalo v koncentracijskih taboriščih, kar je največji delež med vsemi mesti na ozemlju fašistične Italije.<ref>{{Navedi novice|title=Italian Praised for Saving Jews Is Now Seen as Nazi Collaborator|date=19. junij 2013|url=https://www.nytimes.com/2013/06/20/arts/an-italian-saint-in-the-making-or-a-collaborator-with-nazis.html|newspaper=[[The New York Times]]|language=en}}</ref> Zaradi vojaške infrastrukture (pristanišče, ladjedelnice, tovarna torpedov, rafinerija nafte) so v letih 1944–45 Reko pogosto bombardirale anglo-ameriške zračne sile, s čimer so povzročile številne smrtne žrtve tudi med civilisti.<ref>{{Navedi novice|title=Kako je potopljen Kiebitz?|date=2007|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=54-55&C=8|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref>

Aprila 1945 se je Reki približala [[4. armada (NOVJ)|četrta armada narodnoosvobodilne vojske]] in sledila je večdnevna krvava bitka. Med umikanjem so Nemci razstrelili večino pristaniške infrastrukture in industrijskih pogonov. 3. maja 1945 je bila Reka osvobojena.<ref name=":4"/><ref>{{Navedi novice|title=Riječka bitka|date=2005|url=http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=49&C=21|work=Sušačka revija|language=hr}}</ref>

=== Povojno obdobje in Jugoslavija ===
20. junija 1945 so s podpisom sporazuma v Devinu vzpostavili [[Morganova linija|Morganovo črto]], ki je Julijsko krajino razmejila na cono A pod zavezniško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo; Reka je skupaj z večino [[Istra|Istre]] in slovensko [[Primorska|Primorsko]] pripadla slednji.<ref>{{Navedi revijo|last=Roknić Bežanić|first=Andrea|date=2012|title=Uspostava i organizacija civilnih i vojnih vlasti u poslijeratnoj Rijeci|url=https://hrcak.srce.hr/file/212343|magazine=Časopis za povijest Zapadne Hrvatske|language=hr|pages=163–177}}</ref> Predsednik Svobodne države Reke [[Riccardo Zanella]], ki je še vedno deloval iz izgnanstva, je pozival, naj se namesto priključitve Jugoslaviji ali Italiji obnovi samostojna reška država, vendar ni naletel na posluh nobenega od povojnih odločevalcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.academia.edu/666341/Due_memoriali_inediti_di_Riccardo_Zanella_al_Consiglio_dei_ministri_degli_esteri_di_Londra_del_settembre_1945|title=Due memoriali inediti di Riccardo Zanella al Consiglio dei ministri degli esteri di Londra del settembre 1945|accessdate=25. decembra 2021|website=academia.edu|language=it, en}}</ref> Jugoslovanska oblast je, čeprav je med vojno obljubljala podporo novi reški državi in pozneje samostojno federalno enoto za ozemlje Reke, bila odločena mesto pripojiti [[Socialistična republika Hrvaška|federalni republiki Hrvaški]] in zatirala reške avtonomiste; številni so bili ubiti med jugoslovanskim osvobajanjem Reke ali v naslednjih mesecih, po krivem obtoženi sodelovanja z okupatorjem.<ref>{{Navedi novice|title=70 godina od likvidacije riječkih autonomista Blasicha, Sincicha, Rubinicha i drugih|date=3. maj 2015|url=https://www.rijekadanas.com/70-godina-od-likvidacije-rijeckih-autonomista-blasicha-sincicha-rubinicha-i-drugih/|work=Rijeka Danas - riječki internetski dnevnik|language=hr}}</ref>
[[Slika:RijekaNeboderi.jpg|sličica|Najvišje stanovanjske stolpnice na Hrvaškem stojijo na Reki]]
Po [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|mirovni pogodbi z Italijo]], podpisani 10. februarja 1947, je celotna cona B vključno z Reko pripadla [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Februarja 1948 sta se dotlej ločeni naselji Sušak in [[Zamet]] združili z Reko. V letih 1946 do 1950 se je iz mesta po oceni italijanske ustanove za pomoč beguncem izselilo več kot 25.000 Italijanov.<ref name=":3" />

Po obnovi je Reka prevzela funkcijo glavnega pristanišča Jugoslavije. S 622.000 ton leta 1946 se je promet pristanišča povečal na 3,5 milijona ton leta 1955 in na 20,4 milijona ton leta 1980.<ref name=":8">{{Navedi revijo|last=Badurina|first=Marino|date=2014|title=Rijeka u drugoj polovici 20. stoljeća: od obnove preko ubrzanog razvoja do stagnacije|url=https://hrcak.srce.hr/file/271866|magazine=Essehist|language=hr|pages=126–131}}</ref> V industriji so se obnovile panoge, pomembne za mesto: ladjedelništvo, proizvodnja papirja, ladijske opreme in motorjev, rafinerija nafte, lesna, prehrambena in tekstilna industrija. S priseljevanjem ljudi z območja nove države se je od konca 50. let število prebivalcev spet povečevalo in gradile so se nove mestne četrti. Na otoku Krku se je leta 1970 odprlo [[letališče Reka]]. Leta 1973 je bila ustanovljena [[Univerza na Reki]]. Po zaslugi novega zaledja in rasti jugoslovanskega gospodarstva je Reka od 60. do 80. let doživela nov gospodarski vzpon. V tem obdobju je postala druga najbogatejša občina v Jugoslaviji (za [[Ljubljana|Ljubljano]]) z 213&nbsp;% višjim BDP na prebivalca od državnega povprečja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Atlas svijeta: Novi pogled na Zemlju|last=Radovinović|first=Radovan|publisher=Sveučilišna naklada Liber|year=1984|location=Zagreb|last2=Bertić|first2=Ivan}}</ref>

=== Samostojna Hrvaška ===
Junija 1991 je Hrvaška razglasila neodvisnost od Jugoslavije. [[Hrvaška osamosvojitvena vojna]] ni zajela Reke, kot je zajela nekatera druga hrvaška mesta, vendar so se hrvaške sile z Reke bojevale drugod, v [[Lika|Liki]].<ref>{{Navedi novice|title=Nikad viđene slike ratne Rijeke kao snažni dokumentarac|date=14. september 2011|url=https://www.vecernji.hr/vijesti/nikad-vidjene-slike-ratne-rijeke-kao-snazni-dokumentarac-326957|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref> [[Jugoslovanska ljudska armada]] je oktobra 1991 blokirala reško pristanišče. V začetku novembra je [[13. korpus (JLA)|reški korpus JLA]] prejel ukaz, naj uniči vso svojo opremo in oborožitev ter uniči mestno infrastrukturo. General [[Marijan Čad]] povelja ni upošteval in je s hrvaškimi oblastmi sklenil sporazum o mirnem umiku. Decembra 1991 je JLA zapustila Reko.<ref>{{Navedi novice|title=Čad – general u pokeru rat (I. dio)|date=17. september 2019|url=https://braniteljski.hr/cad-general-u-pokeru-rat-i-dio/|work=Braniteljski|language=hr}}</ref><ref name=":8" />

Po osamosvojitvi Hrvaške in prehodu na tržno gospodarstvo je reška industrija doživela padec. V 90. letih in na prelomu tisočletja so propadla nekatera od največjih podjetij Reke, med njimi tovarna papirja, tovarna motorne opreme, ladjarska družba ''Jugolinija'' in številna gradbena podjetja; druga kot [[Ladjedelnica 3. Maj|ladjedelnica 3. maj]] so zmanjšala proizvodnjo in s težavami poskušala preživeti. Propad industrije in odsotnost nadomestnih dejavnosti sta povzročila demografski padec. Negotovi prehod mesta h gospodarstvu, temelječemu na storitvenih dejavnostih in turizmu, še poteka.<ref name=":8" />

== Upravna delitev ==
[[Slika:View from Veprinac on Rijeka.jpg|sličica|200px|Reka ponoči]]
Mesto Reka je sestavljeno iz enega samega naselja, Reke. Kot samostojno naselje je bil v registru vpisan [[Bakar, Rijeka|Bakar (Sveti Kuzam)]], ki je danes priključen Reki.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/wp-content/uploads/2014/02/Prijedlog-odluke-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-Rijeci-u-Registru-prostornih-jedinica-Republike-Hrvatske.pdf|title=Prijedlog odluke o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=10. 2. 2014|language=hr|website=rijeka.hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://sn.rijeka.hr/2014/03/odluka-o-promjeni-imena-naselja-u-gradu-rijeci-u-registru-prostornih-jedinica-republike-hrvatske/|title=Odluka o promjeni imena naselja u gradu Rijeci u Registru prostornih jedinica Republike Hrvatske|date=3. 3. 2014|website=sn.rijeka.hr|language=hr}}</ref>

Reka je upravno-teritorialno razdeljena na 34 krajevnih odborov:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/mjesni-odbori/|title=Mjesni odbori|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=29. 2. 2020}}</ref>
{{col-begin|width=auto}}
{{col-break}}
# Banderovo
# Belveder
# Brajda-Dolac
# Brašćine-Pulac
# Bulevard
# Centar-[[Sušak, Reka|Sušak]]
# Draga
# Drenova
# Gornja Vežica
{{col-break|gap=2em}}
# <li value=10> Gornji Zamet
# [[Grad Trsat]]
# Grbci
# [[Kantrida]]
# [[Kozala]]
# Krimeja
# Luka
# Mlaka
# Orehovica
{{col-break|gap=2em}}
# <li value=19> Pašac
# Pećine
# Pehlin
# [[Podmurvice]]
# Podvežica
# Potok
# Srdoči
# Sveti Kuzam
{{col-break|gap=2em}}
# <li value=27> Sveti Nikola
# Svilno
# Školjić
# [[Škurinje]]
# [[Škurinjska Draga]]
# Turnić
# Vojak
# Zamet
{{col-end}}

== Prebivalstvo ==
Reka je za [[Zagreb]]om in [[Split]]om tretje največje mesto na Hrvaškem. Ob popisu leta 2021 je v mestu živelo 107&thinsp;964 prebivalcev, od tega 57&thinsp;511 žensk in 50&thinsp;453 moških. To je občutno manj kot v 80. in 90. letih, ko jih je bilo skoraj 170.000. Za [[Hrvati|Hrvate]] se je opredelilo 92&thinsp;075 (85,28&nbsp;%) prebivalcev, druge zastopane narodnosti so [[Srbi]] (5,13&nbsp;%), [[Bošnjaki]] (1,57&nbsp;%) in [[Italijani]] (1,45&nbsp;%). Prebivalcev, ki so se opredelili kot [[Slovenci]], je bilo 596 (0,55&nbsp;%).<ref name="popis2021">{{navedi knjigo |title=Stanovništvo prema starosti i spolu po naseljima, popis 2021. |publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske |year=2022 |url=https://podaci.dzs.hr/media/rqybclnx/popis_2021-stanovnistvo_po_naseljima.xlsx}}</ref>

Med [[vera]]mi je prevladovalo [[katolištvo]] (64,78&nbsp;% prebivalcev), 5,69&nbsp;% je bilo pripadnikov [[Pravoslavje|pravoslavne vere]] in 3,43&nbsp;% [[musliman]]ov. [[Ateizem|Ateistov]], [[Agnosticizem|agnostikov]] in neopredeljenih je bilo skupaj 18,01 odstotka.<ref name="popis2021"/>
{| class="wikitable"
|+Število in narodnostna sestava prebivalstva v letih 1971–2021
!Leto
!Skupaj
!Hrvati
!Srbi
!Jugoslovani
!Bošnjaki
!Italijani
!Slovenci
!Ostali
|-
|'''2021'''
|'''107.964'''
|92.075 (85,28&nbsp;%)
|5537 (5,13&nbsp;%)
|
|1696 (1,57&nbsp;%)
|1569 (1,45&nbsp;%)
|596 (0,55&nbsp;%)
|
|-
|'''2011'''<ref name="popis2011">{{Navedi knjigo|title=Popis stanovništva, kućanstava i stanova 2011. Stanovništvo prema državljanstvu, narodnosti, vjeri i materinskom jeziku|publisher=Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske|year=2013|issn=1333-1876|location=Zagreb|language=hr, en|url=https://www.dzs.hr/Hrv_Eng/publication/2012/SI-1469.pdf}}</ref>
|'''128.624'''
|106.136 (82,52 %)
|8446 (6,57 %)
|
|2.650 (2,06 %)
|2445 (1,90 %)
|1090 (0,85 %)
|
|-
|'''2001'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dzs.hr/Hrv/censuses/Census2001/Popis/H01_02_02/H01_02_02_zup08.html|title=Primorsko-goranska županija: Stanovništvo prema narodnosti, po gradovima/općinama, popis 2001.|website=dzs.hr|language=hr}}</ref>
|'''144.043'''
|115.797 (80,39 %)
|8946 (6,21 %)
|
|1.975 (1,37 %)
|2763 (1,92 %)
|1575 (1,09 %)
|12.987 (9,02 %)
|-
|'''1991'''
|'''167.964'''
|117.178 (69,76 %)
|18.891 (11,24 %)
|6925 (4,12 %)
|4803 (2,85 %)
|3247 (1,93 %)
|2709 (1,61 %)
|14.211 (8,46 %)
|-
|'''1981'''
|'''159.433'''
|103.248 (64,75 %)
|14.436 (9,05 %)
|27.167 (17,03 %)
|2505 (1,57 %)
|1917 (1,20 %)
|2897 (1,81 %)
|7263 (4,55 %)
|-
|'''1971'''
|'''132.222'''
|98.121 (74,20 %)
|14.079 (10,64 %)
|6152 (4,65 %)
|1487 (1,12 %)
|2964 (2,24 %)
|3944 (2,98 %)
|5475 (4,14 %)
|}

=== Slovenci na Reki ===
Po ocenah [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštituta za narodnostna vprašanja]] na Reki živi okrog 1000 Slovencev, pri čemer pa se številni s slovenskimi koreninami ne opredeljujejo kot Slovenci.<ref>{{Navedi novice|title=Naša narodna manjšina na Hrvaškem: Številni v Sloveniji zanje ne vedo|date=23. februar 2022|url=https://www.dnevnik.si/1042984022/|newspaper=[[Nedeljski dnevnik]]}}</ref> V mestu deluje slovensko [[Kulturno prosvetno društvo Bazovica]].

== Mestni predeli ==
=== Korzo in staro mesto ===
[[Slika:Korzó1 Rijeka.JPG|sličica|levo|Korzo]]
[[Slika:Crkva Sv Vida Rijeka 140807.jpg|sličica|Stolnica sv. Vida]]
Zgodovinsko središče Reke se je oblikovalo ob izlivu [[Rječina|Rječine]] v Jadransko morje. Reško staro mesto se nahaja na desnem (zahodnem) bregu Rječine, pod njegovimi ulicami ležijo arheološki ostanki in splet starih predorov.

Z južne strani mestno jedro obdaja Korzo – središče Reke, njena najbolj znana ulica in prizorišče javnih prireditev. Na sredini Korza stoji mestni stolp z uro, shajališče Rečanov in turistov. Stolp je bil zgrajen v srednjem veku in bil večkrat preoblikovan, svoj končni videz pa je dobil v 19. stoletju. Okoli stolpa se nahaja več [[Barok|baročnih]] palač.  

V starem mestu se nahaja najpomembnejša reška cerkev, [[Stolnica svetega Vida, Reka|stolnica svetega Vida]], zaščitnika mesta. [[Stolnica|Stolnico]] so na mestu starejše cerkve, posvečene [[Sveti Vid|svetemu Vidu]], zgradili reški [[jezuiti]]. Gradnja je trajala od leta 1638 do 1659, povsem dokončana pa je bila šele leta 1737, ko sta bila zgrajena [[kupola]] in [[Oratorij (cerkev)|oratorij]]. Stolnica je upodobljena na zadnji strani bankovca za 100 [[Hrvaška kuna|kun]].  

Druga pomembna cerkev v mestnem jedru je [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Reka|cerkev Marijinega vnebovzetja]], postavljena na mestu antičnih mestnih [[Rimske terme|term]]. Zgrajena je bila v srednjem veku in skozi čas večkrat spremenila podobo; zadnjo večjo prenovo je doživela leta 1824. Njen prosto stoječi [[zvonik]] se je zaradi posedanja tal z leti nagnil in pridobil ime »Kosi toranj«. Pod zvonikom se nahajajo znani poznoantični [[mozaik]]i, nastali v času mesta Tarsatice. V bližini so ostanki mestnega obzidja in nedaleč antična [[mestna vrata]].    

Pod mestnim jedrom poteka [[Reški predor|330 metrov dolg predor]], ki ga je med drugo svetovno vojno izkopala italijanska vojska ter je danes preurejen v javni prehod in turistično znamenitost. Na hribovitem pobočju severno od starega mesta se nahaja predel, imenovan Pomerio po svoji osrednji prometni ulici, ki se na zahodu nadaljuje v Zagrad. Predela sta izrazito urbani četrti s kakovostno arhitekturo s konca 19. in začetka 20. stoletja. Na dominantnem položaju na pobočju stoji [[Guvernerjeva palača, Reka|Guvernerjeva palača]], razkošna nekdanja rezidenca reškega guvernerja, v kateri je danes Pomorski in zgodovinski muzej hrvaškega Primorja. Palača, grajena v slogu visoke renesanse, je bila dokončana leta 1897.     

=== Delta ===
[[Slika:Mrtvi kanal Rijeka 07.jpg|levo|sličica|Mrtvi kanal, v ozadju Trsat in Sušak]]
[[Slika:Palace Modello Rijeka.jpg|sličica|Palača Modello]]
V 19. stoletju so del izliva reke [[Rječina|Rječine]] zaprli in tok preusmerili v nekoliko vzhodnejši prekop. Iz starega rečnega korita je nastal ''Mrtvi kanal'', ki služi kot privez za barke in čolne. Tako se je med Mrtvim kanalom in novim tokom Rječine oblikoval polotok, imenovan ''Delta''. Kot Delta se običajno pojmuje tudi sosednji predel okoli zgradbe Hrvaškega narodnega gledališča.     

[[Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca na Reki|Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca]] se nahaja na parkovno urejenem trgu. V notranjosti razkošne zgradbe, ki je delo arhitektov [[Herman Gottlieb Helmer|Hermana Gottlieba Helmerja]] in [[Ferdinand Fellner|Ferdinanda Fellnerja]], so ohranjena zgodnja dela slikarja [[Gustav Klimt|Gustava Klimta]]. Nedaleč, na mestu porušenega starega Adamićevega gledališča, stoji sočasno zgrajena ''Palača Modello'', v kateri je spočetka deloval sedež reške hranilnice. Zgradba je prepoznavna po večbarvnih pročeljih in bogatih okrasnih elementih, prevzetih iz visoke [[Renesansa|renesanse]] in poznega [[barok]]a. V njej dandanes delujeta [[Italijani|italijanska]] kulturna skupnost in osrednji oddelek mestne knjižnice Reka.     

Poleg gledališča in palače se nahaja Velika tržnica (»Placa«), ki jo sestavljajo dva enaka paviljona (zgrajena 1881) in ribarnica, dokončana leta 1916, ki je nadomestila prejšnjo iz leta 1865. Tržnica obratuje tudi na prostem na okoliških ulicah.     

=== Sušak in Trsat ===
====Sušak====
[[Slika:Hotel ship - Kruna Mora (Sea Crown) in Rijeka - panoramio.jpg|sličica|Vzhodni del Sušaka]]
Samostojno mesto od 1924, ko je bila Istra - in tudi mesto Reka - po dogodkih po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] priključena Italiji, Susak pa [[Kraljevina Jugoslavija|kraljevini Jugoslaviji]] - največje obalno mesto in izhod na morje severne Hrvaške, s tem pa tudi Slovenskih dežel kraljevine Jugoslavije. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] leta 1945 je to področje (Reko in Sušak) osvobodile enote Jugoslovanske Armade. Od uveljavitve [[Mirovna pogodba z Italijo (1947)|Pariškega sporazuma med FNRJ in Italijo]] 1947 in formalne združitve z Reko dalje je Sušak veliko mestno področje vzhodnega dela Reke.<ref>{{navedi splet |url= http://www.klub-susacana.hr/revija/clanak.asp?Num=68&C=20|title=SUŠAČKA REVIJA broj 68 |accessdate= |date= |format= |work= }}</ref> Zgradbe starega Sušaka ležijo blizu levega brega Rječine, grajene so v slogu arhitekture 19. stoletja z razkošnimi fasadami, a so mnoge med njimi zapuščene.

====Trsat====
[[Slika:Rijeka - Trsat - panoramio.jpg|sličica|Trsat]]
Nad Sušakom se dviga [[Trsat]], ki je bil naseljen že v predrimskem obdobju in poznan kot ''Tarsatica''. Nekdaj prav tako samostojno naselje je v drugi polovici 19. stoletja postalo del novega Sušaka, s katerim se je nato leta 1945 priključil Reki.

Na vrhu hriba stoji [[Grad Trsat|Trsatska gradina]], ki je zgrajena na mestu predrimske liburnijske opazovalnice in prvič omenjena leta 1288. Kot srednjeveška trdnjava je bila od 13. do konca 15. stoletja v posesti [[Frankopani|Frankopanov]], potem je prišla pod upravo [[Madžari|Madžarov]] in mesta [[Bakar]]. Ko so proti koncu 17. stoletja prenehali [[Otomansko cesarstvo|turški]] vpadi, je izgubila trdnjavski pomen. Leta 1750 jo je močno poškodoval [[potres]] in so jo opustili; v prvi polovici 19. stoletja jo je kupil [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] častnik [[Laval Nugent von Westmeath|Laval Nugent]] in jo tako obnovil, da je ohranila prvine zgodnjesrednjeveške utrdbe. Na Trsatu se nahaja tudi [[cerkev Trsatske Matere Božje]] s [[Frančiškani|frančiškanskim]] [[Samostan|samostanom]], ki je eno od najstarejših [[Sveta Marija|Marijinih]] svetišč na Hrvaškem in pomembno [[Romanje|romarsko]] središče. Iz središča Reke na Trsat vodijo [[stopnice Petra Kružića]], ki jih je [[Uskoki|uskoški]] [[stotnik]] začel graditi leta 1531; obsegajo več kot 500 stopnic in niz romarskih kapelic.

== Kultura ==
[[Slika:Theatre of Ivan pl. Zajc, Rijeka.jpg|levo|sličica|HNK Ivana pl. Zajca]]
[[Slika:rijeka market trznica.jpg|sličica|200px|Reška tržnica]]
Na Reki delujeta mestno Hrvaško narodno gledališče [[Ivan Zajc|Ivana pl. Zajca]] in lutkovno gledališče. Mesto se ponaša s pomorskim, zgodovinskim in naravoslovnim [[muzej]]em ter moderno galerijo.<ref>''Jadran, Vodič i Atlas''. (1971). Zagreb: Jugoslovenski leksikonografski zavod.</ref>

=== Reški karneval ===
[[Slika:Grobnički dondolaši (group).jpg|sličica|200px|Grobniški dondolaši na reškem karnevalu]]
Vsako leto v [[Pust|predpustnem]] času na Reki poteka [[Reški karneval]], ki je največja tovrstna prireditev na Hrvaškem ter ena največjih in najbolj obiskanih v Evropi. [[Karneval]] je v 19. stoletju pričelo prirejati avstrijsko in ogrsko plemstvo, tradicija pa se je spontano obudila leta 1982. Obdobje karnevala, ki ga nekateri imenujejo tudi »peti letni čas«, se prične na praznik svetega Antona (17. januarja), ko župan simbolično preda ključe mesta »Meštarju Toniju«, izvoljena pa je tudi kraljica karnevala. Spremljevalni dogodki vključujejo »reli Pariz–Bakar«, sprevod okrašenih avtomobilov od Reke do [[Bakar|Bakra]], otroško povorko in dobrodelni ples v Guvernerjevi palači. Vrhunec dogajanja je mednarodna povorka skozi središče mesta na pustno nedeljo. Značilni pustni liki s področja Reke so [[zvončari]], ki so tudi del [[Unesco]]vega seznama nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{Navedi novice|title=Peto godišnje doba trideseti put – Riječki karneval|date=8. 2. 2013|url=https://www.vecernji.hr/lifestyle/peto-godisnje-doba-trideseti-put-rijecki-karneval-507970|language=hr|newspaper=Večernji list}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Zakaj morate na karneval na Reko?|date=22. 2. 2019|url=https://siol.net/trendi/potovanja/zakaj-morate-na-karneval-na-reko-490351|newspaper=siol.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ich.unesco.org/en/RL/annual-carnival-bell-ringers-pageant-from-the-kastav-area-00243|title=Annual carnival bell ringers’ pageant from the Kastav area|website=ich.unesco.org|language=en|accessdate=29. 2. 2020}}</ref>

=== Evropska prestolnica kulture ===
Reka je bila skupaj z [[Irska|irskim]] mestom [[Galway]] izbrana za [[Evropska prestolnica kulture|Evropsko prestolnico kulture]] 2020. Prvo hrvaško mesto, ki je prejelo ta naziv, se predstavlja s sloganom »Pristanišče raznolikosti«. Predvidenih je okoli 300 kulturnih programov z več kot 600 dogodki. Otvoritev prestolnice kulture je potekala 1. februarja 2020 v mestnem pristanišču z nastopom 130 izvajalcev.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/reka-in-galway-slovesno-prevzemata-naziv-kulturnih-prestolnic/513307|title=Reka in Galway slovesno prevzemata naziv kulturnih prestolnic|date=1. 2. 2020|newspaper=rtvslo.si}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=https://www.primorske.si/primorska/pri-sosedih/na-reki-slovesno-odprli-evropsko-prestolnico-kultu|title=Na Reki slovesno odprli Evropsko prestolnico kulture 2020|date=3. 2. 2020|newspaper=Primorske novice}}</ref>

== Promet ==
[[Slika:Rijeka-kontejnerski-terminal-Brajdica-28122014-roberta-f.jpg|sličica|Zabojniški terminal reškega pristanišča]]
[[Slika:MB Conecto 32.jpg|sličica|Avtobus Autotroleja]]
[[Pristanišče Reka]] je najpomembnejše morsko pristanišče na Hrvaškem z največjo [[Luška kapetanija|luško kapetanijo]] v državi. Leta 2019 je skozi reško pristanišče potovalo 11,5 milijona ton tovora.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.portauthority.hr/statistike-i-tarife/|title=Statistika prometa|accessdate=21. 5. 2020|website=www.portauthority.hr|language=hr}}</ref> Trajektne in hitre ladijske linije povezujejo Reko z nekaterimi otoki in obmorskimi mesti. 

[[Avtocesta A7, Hrvaška|Avtocesta A7]] Reko povezuje s Slovenijo (z mejnim prehodom [[Jelšane]]) in s [[Krški most|Krškim mostom]]. Del avtoceste A7 predstavlja reško obvoznico. [[Avtocesta A6, Hrvaška|Avtocesta A6]], ki se pri Bosiljevu navezuje na [[Avtocesta A1, Hrvaška|avtocesto A1]] [[Zagreb]]–[[Split]], je bila dokončana leta 2008. Preko [[Predor Učka|predora]] skozi [[Učka|Učko]] je Reka povezana z [[Istrski ipsilon|Istrskim ipsilonom]], tj. avtocestama [[Avtocesta A8, Hrvaška|A8]] in [[Avtocesta A9, Hrvaška|A9]].

Reka je z Zagrebom povezana z elektrificirano [[Železnica|železniško]] progo. Proga, ki se nadaljuje v [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnico]] in na [[Madžarska|Madžarsko]], je del panevropskega koridorja Vb. Severni železniški krak Reka–[[Šapjane]] se nadaljuje v Slovenijo kot [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|proga Ilirska Bistrica–Pivka]], od koder je možna povezava z [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om. Obstajajo zamisli za izgradnjo nove proge za visoke hitrosti med Reko in Zagrebom, kot tudi za izgradnjo povezav z otokom [[Krk]]om in z železniškim omrežjem v Istri.{{navedi vir}}

[[Letališče Reka]], zgrajeno leta 1970, leži na otoku Krku. Usmerjeno je večinoma v čarterske polete, vendar se v zadnjih letih povečuje tudi število rednih linij. Leta 2019 je preko reškega letališča letelo 200.841 potnikov.<ref>{{Navedi splet|url=http://rijeka-airport.hr/pages/sub/25/doc_hr/RJK-promet-2019.pdf|title=Promet 2018./2019.|accessdate=21. 5. 2020|publisher=Zračna luka Rijeka d.o.o.|language=hr|archive-date=2020-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20201022084133/http://rijeka-airport.hr/pages/sub/25/doc_hr/RJK-promet-2019.pdf|url-status=dead}}</ref>

=== Mestni prevoz ===
Novembra 1899 so na Reki začeli voziti električni [[tramvaj]]i. Leta 1951 je bila uvedena prva [[trolejbus]]na linija in naslednje leto so trolejbusi popolnoma nadomestili tramvaje. Leta 1969 so namesto trolejbusov začeli obratovati avtobusi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.autotrolej.hr/autotrolej/povijest/|title=Povijest|accessdate=21. 5. 2020|publisher=Autotrolej|language=hr}}</ref> Mestni avtobusni prevoz izvaja podjetje [[Autotrolej]] in obsega 19 mestnih linij.

== Prijateljska mesta ==
Reka je pobratena z naslednjimi mesti:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rijeka.hr/gradska-uprava/medunarodna-suradnja/gradovi-prijatelji/|title=Gradovi prijatelji|website=rijeka.hr|language=hr|accessdate=26. 2. 2020}}</ref>
{{col-begin|width=auto}}
{{col-break}}
* {{ikonazastave|Črna gora}} [[Cetinje]], [[Črna gora]]
* {{ikonazastave|Madžarska}} [[Csepel]], [[Madžarska]]
* {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Bitola]], [[Severna Makedonija]]
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Burgas]], [[Bolgarija]]
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Dalian]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Este]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Faenza]], [[Italija]]
{{col-break|gap=2em}}
* {{ikonazastave|Italija}} [[Genova]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Gdansk]], [[Poljska]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Karlsruhe]], [[Nemčija]]
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Kavasaki]], [[Japonska]]
* {{ikonazastave|Slovenija}} [[Ljubljana]], [[Slovenija]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Neuss]], [[Nemčija]]
{{col-break|gap=2em}}
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Ningbo]], [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Novi Sad]], [[Srbija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Rim]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Nemčija}} [[Rostock]], [[Nemčija]]
* {{ikonazastave|Italija}} [[Trst]], [[Italija]]
* {{ikonazastave|Kitajska}} [[Čingdao]], [[Kitajska]]
{{col-end}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij na Hrvaškem]]
* [[seznam mest na Hrvaškem]]
* [[Jezuitski kolegij na Reki]]
* [[La Voce del Popolo]]

[[Kategorija:Mesta Primorsko-goranske županije]]
[[Kategorija:Pristanišča na Hrvaškem]]
[[Kategorija:Reka, Hrvaška| ]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]
{{normativna kontrola}}