Register nesnovne kulturne dediščine

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini, ki se v Sloveniji vodi pri Ministrstvu za kulturo in je del registra kulturne dediščine. Nesnovno kulturno dediščino prestavljajo nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezane premičnine in kulturni prostori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža), ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino[1], vodi pa se z namenom zagotavljanja informacijske podpore izvajanju varstva dediščine, pa tudi predstavljanju, raziskovanju, vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti javnosti o dediščini. Register vsebuje osnovne podatke, varstvene podatke in predstavitvene podatke o enotah nesnovne dediščine.

Postopek vpisa[uredi | uredi kodo]

V 4. točki 7. člena Pravilnika o registru kulturne dediščine, ki ureja tudi področje nesnovne dediščine je zapisano, da pobudo za vpis v register nesnovne dediščine lahko da vsakdo. Predlog za vpis pripravi pristojna organizacija. Predlog vsebuje podatke iz drugega odstavka tega člena. Enoto nesnovne dediščine v register vpiše ministrstvo. Pravilnik je bil sprejet leta 2009, aplikativno pa bi moral biti podprt v 12. mesecih od uveljavitve.

Zvrsti nesnovne kulturne dediščine[uredi | uredi kodo]

Tabela spodaj prikazuje zvrsti nesnovne dediščine, ki jih določa Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah[2]

Zvrst Opis Podzvrsti
Ustno izročilo in ljudsko slovstvo človekove aktivnosti, povezane z jezikovnim izražanjem kot tradicionalnim orodjem za širjenje ljudskega izročila, podatkov in znanja narečja, pregovori in reki, uganke, šaljivke in vici, pesništvo, pripovedništvo ter mitologija in bajeslovje
Uprizoritve in predstavitve oblike glasbenega, pevskega, plesnega ali gledališkega predstavljanja in likovnega izražanja, ki se izvajajo z javnim nastopanjem gledališke uprizoritve, karnevali, folklorno-turistične prireditve, plesi, glasba, igre (otroške, odrasle, športne)
Šege in navade aktivnosti s področja družbene kulture, ki označujejo in razlikujejo praznične in vsakdanje oblike človekovega delovanja, verovanja in vedenja letne šege, šege življenjskega kroga, delovne in pravne šege ter praznovanja v družinskem in skupnostnem okviru
Znanja o naravi in okolju izročila o znanju o rastlinskem in živalskem svetu, o vremenu, vodi, prostoru in vesolju znanja o rastlinskem in živalskem svetu, vremenu, vodi, prostoru, vesolju; zdravilstvo
Gospodarska znanja in veščine znanje in veščine rokodelstva in obrtništva, trgovine in transporta ter znanje in delovne prakse nabiralništva, lovstva, kmetijstva, gozdarstva, rudarstva in industrije rokodelska in obrtna znanja, trgovina, transport, nabiralništvo, lov, kmetijstvo, gozdarstvo, prehrana, industrija
Ostalo nesnovna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti

Živa mojstrovina[uredi | uredi kodo]

Živa mojstrovina je nesnovna dediščina, ki je razglašena za spomenik. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine pomeni, da lahko kandidira za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.[3]

Viri in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Register nesnovne kulturne dediščine". Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno dne 2013-05-14. 
  2. "Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah Uradni list RS, št. 102/2010 z dne 17. 12. 2010". Register predpisov Slovenije. Pridobljeno dne 11. maj 2013. 
  3. "Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen". Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]