Lomna napaka
| Lomna napaka | |
|---|---|
 | |
| Lomna napaka se običajno popravlja z očali | |
| Specialnost | ofztalomojija |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | H52.0-H52.4 |
| MKB-9 | 367.0-367.2-367.9 |
| DiseasesDB | 29645 |
| MeSH | D012030 |
Lomna napaka, znana tudi kot refraktivna napaka, je problem, do katerega zaradi oblike očesa pride, ko oko fokusira videno sliko na mrežnico.[1] Najbolj pogoste vrste lomne napake so kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem in starostna daljnovidnost. Pri kratkovidnosti so neostri oddaljeni predmeti, pri daljnovidnosti pa bližnji predmeti; astigmatizem povzroča, da so predmeti videti raztegnjeni ali zamegljeni, starostna daljnovidnost ali presbiopija, pa je posledica nezmožnosti, pogled izostriti na predmete, ki so blizu. Drugi simptomi lahko vključujejo dvojni vid, glavobol, in napor pri vidu.[1]
Pri kratkovidnem očesu je zrklo predolgo, pri daljnovidnem pa prekratko; vzrok za astigmatizem je napačna oblika roženice, do presbiopije pa pride zaradi staranja očesne leče, ki ni več sposobna zadovoljivo prilagoditi svoje oblike. Nekatere lomne napake so dedne. Diagnoza se postavlja s pregledom oči.[1]
Lomne napake se popravljajo z očali, kontaktnimi lečami, ali operativno. Očala so najlažja in najvarnejša možnost popravila. Kontaktne leče lahko zagotovijo širše vidno polje, vendar so povezane s tveganjem okužbe. Refraktivna kirurgija trajno spremeni obliko roženice.[1]
Število ljudi po svetu z lomno napako se ceni na na eno do dve milijardi. Pogostnost se med področji po svetu razlikuje, prizadetih je približno 25 % Evropejcev in 80 % Azijcev.[2] Kratkovidnost je najpogostejša motnja.[3] Pogostnost pri odraslih je 15-49 %, med otroci pa 1,2-42 %.[4] Daljnovidnost pogosteje prizadene majhne otroke in starejše.[5][6] Starostno daljnovidnost prizadene večinoma ljudi, stare več kot 35 let.[1] Število ljudi brez odpravljene lomne napake je leta 2013 bilo ocenjeno na 660 milijonov (10 na 100 prebivalcev).[7] 9,5 milijona bili med njimi je bilo slepih zaradi lomne napake.[7] Gre za enega najpogostejših vzrokov za izgubo vida, skupaj z mreno, degeneracijo rumene pege in pomanjkanjem vitamina A.[8]
Reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Facts About Refractive Errors«. NEI. Oktober 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. julija 2016. Pridobljeno 29. julija 2016.
- ↑ Denniston, Alastair; Murray, Philip (2014). Oxford Handbook of Ophthalmology (v angleščini) (3 izd.). OUP Oxford. str. 826. ISBN 9780191057021.
- ↑ Foster, PJ; Jiang, Y (Februar 2014). »Epidemiology of myopia«. Eye (London, England). Zv. 28, št. 2. str. 202–8. PMID 24406412.
- ↑ Pan, CW; Ramamurthy, D; Saw, SM (Januar 2012). »Worldwide prevalence and risk factors for myopia«. Ophthalmic & physiological optics : the journal of the British College of Ophthalmic Opticians (Optometrists). Zv. 32, št. 1. str. 3–16. PMID 22150586.
- ↑ Castagno, VD; Fassa, AG; Carret, ML; Vilela, MA; Meucci, RD (23. december 2014). »Hyperopia: a meta-analysis of prevalence and a review of associated factors among school-aged children«. BMC ophthalmology. Zv. 14. str. 163. PMID 25539893.
- ↑ Grosvenor, Theodore (2007). Primary care optometry (5 izd.). St. Louis (Miss.): Butterworth Heinemann, Elsevier. str. 70. ISBN 9780750675758.
- ↑ 7,0 7,1 Vos, Theo; in sod. (Global Burden of Disease Study 2013) (22. avgust 2015). »Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990-2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013«. The Lancet. Zv. 386, št. 9995. str. 743–800. doi:10.1016/S0140-6736(15)60692-4. PMID 26063472.
- ↑ Pan, CW; Dirani, M; Cheng, CY; Wong, TY; Saw, SM (Marec 2015). »The age-specific prevalence of myopia in Asia: a meta-analysis«. Optometry and vision science : official publication of the American Academy of Optometry. Zv. 92, št. 3. str. 258–66. PMID 25611765.
