Degeneracija makule

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
degeneracija makule
Intermediate age related macular degeneration.jpg
slika ozadja očesa. v kateri je videti starostno degeneracijo rumene pege
SpecializacijaOfhalmologija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10H35.3
MKB-9362.50
DiseasesDB11948
MedlinePlus001000
eMedicinečlanek/1223154
MeSHD008268

Degeneracija makule, znana tudi kot starostna degeneracija rumene pege (AMD ali ARMD - Age-Related Macular Degeneration), je zdravstveno stanje, ki lahko povzroči zameglitev ali odsotnost vida v sredini vidnega polja.[1] Začetek bolezni je pogosto brez simptomov. Sčasoma pa pri nekaterih prizadetih pride do postopnega poslabšanja vida na enem ali na obeh očesih. Čeprav ne pride do popolne slepote, je zaradi izgube središčnega težko prepoznati obraze, voziti avto, brati ali opravljati druge vsakodnevne dejavnosti. Pride lahko tudi do  vizualnih halucinacij, vendar pri njih ne gre za  duševne bolezni.[1]

Degeneracija rumene pege se običajno pojavlja pri starejših ljudeh. Genetski dejavniki in kajenje prav tako igrajo pomembno vlogo. Vzrok je  poškodba makule na mrežnici. Diagnoza zahteva kompleten pregled. Resnost stanja se razvršča v  zgodnjo, vmesno in kasno vrsto.[1] Kasna vrsta se dodatno deli v "suho" in "mokro" obliko; suha oblika predstavlja 90 % primerov.[1][2]

Obolenje se preprečuje s telesno dejavnostjo, dobro hrano in z odpovedjo kajenju.[1] Antioksidantni vitamini in minerali zgleda za preventivo niso koristni.[3] Za že izgubljen vid ni  ne zdravila ne terapije. Pri mokri obliki se v oko vbrizga zdravilo proti VEGF, manj pogosto se lahko poslabšanje upočasni z lasersko koagulacijo ali fotodinamično terapijo.[1] Dopolnila pri osebah, ki že imajo bolezen, lahko napredovanje upočasnijo.[4]

V letu 2010 je po celem svetu bilo prizadetih 23,5 milijonov ljudi.[5] Leta 2013 je zmerno do hudo obliko bolezni imelo 13,4 milijona ljudi, tako da se kot vzrok slepote degeneracija makule uvršča na četrto mesto za sivo mreno, prezgodnjim rojstvom in glavkomom.[6] Najpogosteje se pojavlja pri osebah, starejših od petdeset; v ZDA je v tej starostni skupini najpogostejši vzrok za izgubo vida.[1][2] Okoli 0,4 % oseb med 50 in 60 let ima bolezen, m 0,7 % oseb med  60 in 70 let, 2.3% od 70 do 80 let n skoraj 12 % 80 let in več.[2]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 "Facts About Age-Related Macular Degeneration". National Eye Institute. June 2015. Pridobljeno dne 21 December 2015. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Mehta, S (September 2015). "Age-Related Macular Degeneration.". Primary care 42 (3): 377–91. PMID 26319344. doi:10.1016/j.pop.2015.05.009. 
  3. Evans JR, Lawrenson JG (2012). "Antioxidant vitamin and mineral supplements for preventing age-related macular degeneration". Cochrane Database Syst Rev 6: CD000253. PMID 22696317. doi:10.1002/14651858.CD000253.pub3. 
  4. Evans, JR; Lawrenson, JG (14 November 2012). "Antioxidant vitamin and mineral supplements for slowing the progression of age-related macular degeneration.". The Cochrane database of systematic reviews 11: CD000254. PMID 23152201. doi:10.1002/14651858.CD000254.pub3. 
  5. Velez-Montoya, R; Oliver, SC; Olson, JL; Fine, SL; Quiroz-Mercado, H; Mandava, N (March 2014). "Current knowledge and trends in age-related macular degeneration: genetics, epidemiology, and prevention.". Retina (Philadelphia, Pa.) 34 (3): 423–41. PMID 24285245. doi:10.1097/iae.0000000000000036. 
  6. Global Burden of Disease Study 2013, Collaborators (22 August 2015). "Global, regional, and national incidence, prevalence, and years lived with disability for 301 acute and chronic diseases and injuries in 188 countries, 1990–2013: a systematic analysis for the Global Burden of Disease Study 2013.". Lancet (London, England) 386 (9995): 743–800. PMID 26063472. doi:10.1016/s0140-6736(15)60692-4.