Rebrinčevolistna hladnikija
| Rebrinčevolistna hladnikija | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||
|
premalo podatkov (DD)
(IUCN) [1]
| ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Hladnikia pastinacifolia Rchb., 1832[2] | ||||||||||||||||||
| Sinonimi[2] | ||||||||||||||||||
|
|
Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).[3][4] Vrsta, ki je edini preživeli predstavnik svojega endemičnega roda, je omejena na površino zgolj 4 km2, locirano v Trnovskem gozdu, kraški planoti Zahodne Slovenije.[5] Nemški botanik Heinrich Gottlieb Ludwig Reichenbach je rod poimenoval po karniolskem botaniku in ustanovitelju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Francu Hladniku.[3][6]
Opis
[uredi | uredi kodo]Hladnikovka je rastlinska vrsta družine kobulnic.[2] Gre za monokarpno (hapaksantno) zelišče in večletnico, ki uspeva več vegetacijskih dob, šele nato zacveti in plodi.[5] Posamezniki, za katere je značilno pokončno steblo, lahko dosežejo od 15 do 30 centimetrov višine.[7] Najprej so hladnikovkini usnjati in svetleči listi enostavni in urejeni v rozete. Kasneje, ko se poveča listna površina, listi postanejo krpati.[5][7] Rebrinčevolistna hladnikija po videzu spominja na dobro poznano navadno zeleno (Apium graveolens), a se z zelenimi deli razrašča nekoliko gosteje.[3] Rastlinina korenina je dolga in lignificirana. Cvet sestoji iz belih, srčasto oblikovanih in 1 mm dolgih venčnih listov.[7]
Le malo je znanega o razmnoževanju hladnikovke. Vrsta je entomofilna (žužkocvetna) in ima več različnih opraševalcev. Predvideva se, da občasno pride do križanja.[5] Hladnikovka cveti med majem in julijem.[3] Po uspešni oprašitvi se semena, ki nimajo prisotnih posebnih razširjevalnih prilagoditev, razvijejo med koncem avgusta in septembrom. Plod je pokovec (shizokarp), ki se po zoritvi razdeli na dva 4 mm velika in 2 mm široka merikarpa.[5][7]
Hladnikia pastinacifolia ima 2n = 22 kromosomov.[7]
Razširjenost in ohranjanje
[uredi | uredi kodo]Rastlina je slovenska paleoendemična vrsta, omejena na majhno območje (4 km2) Trnovskega gozda. Tam osebki rastejo na južnih pobočjih planote in dveh izoliranih predelih, ki sta 9 km stran na severnih pobočjih.[5] Ker vrsta ni habitatni specialist, jo je moč najti rasti na različnih površinah: opažena je bila na kamnitih traviščih, skalnih razpokah in meliščih. Laboratorijske molekularne analize so pokazale, da je Hladnikia pastinacifolia pleistocenski ostanek in situ.[7]
Četudi je na Rdečem seznamu IUCN populacijski trend vrste označen kot stabilen, ima hladnikovka status DD (premalo podatkov).[8][9] Med omenjenimi grožnjami so predvsem človeške motnje (kot so denimo rekreacijske aktivnost) in posegi v naravne sisteme.[9] Trnovski gozd velja za območje, zavarovano s programom Natura 2000.[8][10] Zaradi majhnega območja razširjenosti in različnih groženj se intenzivno raziskuje možno krioprezervacijo vrste.[4][11][12]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Bilz, Melanie (2. avgust 2011). »IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ 2,0 2,1 2,2 »Hladnikia pastinacifolia Rchb«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Hladnikia pastinacifolia (rebrinčevolistna hladnikija)«. www.botanicni-vrt.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ 4,0 4,1 Ciringer, Terezija (2016). »Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije«. undefined (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 »(PDF) Population Genetics of the Narrow Endemic Hladnikia Pastinacifolia RCHB. (Apiaceae) Indicates Survival in Situ During the Pleistocene«. ResearchGate (v angleščini). Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ »Info in English | Botanično društvo Slovenije«. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Sajna, Nina; Šuštar-Vozlič, Jelka; Kaligarič, Mitja (28. oktober 2014). »New Insights into the Anatomy of an Endemic Hladnikia Pastinacifolia Rchb«. Acta Botanica Croatica. 73 (2): 375–384. doi:10.2478/botcro-2014-0005. ISSN 0365-0588.
- ↑ 8,0 8,1 »Hladnikia pastinacifolia - Rchb«. eunis.eea.europa.eu. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ 9,0 9,1 Bilz, Melanie (2. avgust 2011). »IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia«. IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava) - ↑ »ArcGIS Web Application«. natura2000.eea.europa.eu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. avgusta 2021. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ »Vpliv velikosti vcepka in gojišča na regeneracijo brstov rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) v tkivni kulturi«. openscience.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.
- ↑ »Mikropropagacija in krioprezervacija z inkapsulacijsko dehidracijo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)«. openscience.si. Pridobljeno 15. avgusta 2021.