Rdeča ptičja pršica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rdeča ptičja pršica
Dermanyssus gallinae mite.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Podrazred: Acari (pršice)
Red: Mesostigmata
Družina: Dermanyssidae
Rod: Dermanyssus
Vrsta: D. gallinae
Znanstveno ime
Dermanyssus gallinae
(De Geer, 1778)
Dermanyssus gallinae
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10B88.0 (ILDS B88.060)
Samica Dermanyssus gallinae de Geer z bodalasto oblikovano čeljustjo (skica A.C. Oudemansa)

Rdeča ptičja pršica (znanstveno ime Dermanyssus gallinae) je ektoparazit na pticah in je velik škodljivec na perutninskih farmah.

Opis[uredi | uredi kodo]

Rdeča ptičja pršica se hrani s ptičjo krvjo, običajno pa svoje žrtve zajeda ponoči. Odrasli osebki so jajčaste oblike in imajo nesegmentirano telo velikosti do 1 mm ter osem nožic.[1] Barva pršic je bela ali sivkasta, ko se napijejo krvi pa postanejo rdeče barve. Napite pršice se skrivajo na temnih mestih, kjer se parijo in zalegajo jajčeca. Življenjski cikel pršic obsega pet faz: jajčece, larva, protonimfa, deutonimfa in odrasel osebek. V idealnih pogojih se življenjski cikel zaključi v sedmih dneh, zaradi česar se lahko populacija hitro poveča in povzroči veliko škodo na perutninskih farmah. Najbolj so ogrožene mlade ptice. Napadene ptice lahko postanejo anemične, poleg tega pa so pršice prenašalke različnih virusnih obolenj, kot so salmoneloza, Borrelia anserina in Erysipelothrix rhusiopathiae.[2] Skupni klinični znaki napadenih ptic so rdečina, srbenje, papule, vezikule in dermatitis. Ta vrsta pršic lahko živi do 8 mesecev brez hrane, dobro pa prenaša tudi suho okolje.[1]

Rdeča ptičja pršica lahko prebavi tudi kri sesalcev in lahko napade tudi domače živali kot so mačke, psi, glodalci, zajci in konji, zaradi česar se je pršic ob okužbah težko znebiti[3] Pršica lahko povzroči srbeč dermatitis tudi pri človeku[1], znanstveni izraz za napad pršic na človeka pa se imenuje gamazoidoza.[4] Znaki napada se pojavijo zjutraj, saj pršica zajeda ponoči, kažejo pa se kot srbečica,[5]

Pršica sicer redko zajeda domače mačke in pse, kadar pa jih, se ugrizi najpogosteje pojavljajo po nogah in hrbtu živali, ki se tam praskajo pogosteje kot ponavadi[6]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "NOSOCOMIALNI DERMATITIS Z DERMANYSSUS GALLINAE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI JESENICE" (PDF). NIJZ. september 2017. Pridobljeno dne 29. januarja 2018. 
  2. Chirico J, Eriksson H, Fossum O, Jansson D (junij 2003). "The poultry red mite, Dermanyssus gallinae, a potential vector of Erysipelothrix rhusiopathiae causing erysipelas in hens". Medical and Veterinary Entomology 17 (2): 232–4. PMID 12823843. doi:10.1046/j.1365-2915.2003.00428.x. 
  3. George DR, Finn RD, Graham KM, Mul MF, Maurer V, Moro CV, Sparagano OA (March 2015). "Should the poultry red mite Dermanyssus gallinae be of wider concern for veterinary and medical science?". Parasites & Vectors 8: 178. PMC 4377040. PMID 25884317. doi:10.1186/s13071-015-0768-7. 
  4. James WD, Berger T, Elston D (2015). "Parasitic infestations, stings and bites: Gamasoidosis". Andrews' Diseases of the Skin: Clinical Dermatology (12 izd.). Elsevier Health Sciences. str. 446. ISBN 9780323319690. 
  5. Kos L, Galbraith S (2011). "Infections and infestations". V Schachner LA, Hansen RC. Pediatric dermatology (4th izd.). St. Louis, Mo.: Mosby/Elsevier. str. 1576–1578. ISBN 9780723436652. 
  6. Paterson S (2009). "Dermanyssus gallinae". Manual of skin diseases of the dog and cat (2nd izd.). Chichester: John Wiley & Sons. str. 118–119. ISBN 9781444309324.