Računalništvo v oblaku
Računalništvo v oblaku ali oblakovno računalništvo (angleško cloud computing) je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta.
Koncept računalništva v oblaku se je prvič pojavil v sedemdesetih letih. Telekomunikacijska podjetja so začela v devetdesetih letih ponujati povezave v privatna virtualna omrežja, največji svetovni ponudnik računalniške infrastrukture je SoftLayer .[1] Računalništvo v oblaku dandanes uporablja že skoraj vsak uporabnik interneta.
Zanj je značilna avtomatizacija, samopostrežnost in elastičnost zagotavljana virov. Računalništvo v oblaku je povezano s koncepti storitveno usmerjene arhitekture (SOA), mrežnega računalništva in virtualizacijo. [2] V praksi se računalništvo v oblaku najpogosteje uporablja v obliki spletne pošte in družbenih omrežjih. [3]
V osnovi koncept računalništva v oblaku združuje pojme:
- programska oprema kot storitev (software as a service - SaaS)
- platforma kot storitev (platform as a service - PaaS)
- infrastruktura kot storitev (infrastructure as a service - IaaS);
Ponudniki storitve nudijo v obliki brezplačnih ali plačljivih platform. Med ponudnike prosto dostopnih sodijo npr. Amazon, Google, Apple. Plačljive in zmogljivejše platforme pa nudijo npr. IBM, Microsoft Azure.
Postavitveni modeli[uredi | uredi kodo]
Zasebni oblak[uredi | uredi kodo]
Privatni oblak je rešitev, ki je primerna za posamezno organizacijo, ki si želi imeti svoj (lasten) oblak. Vire za oblak lahko zagotavlja podjetje samo ali pa zunanji ponudnik. S privatnim oblakom je mogoče izkoristiti številne prednosti javnega računalništva v oblaku, vključno s samopostrežbo storitev, razširljivostjo in elastičnostjo, hkrati pa zagotavlja dodaten nadzor in možnosti prilagajanja. Nahaja se znotraj podjetja. [4]
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
- Namenjen samo organizaciji.
- Lahko ga upravlja zunanji izvajalec, lahko je fizično na lokaciji organizacije ali pa ne.
Prednosti [5][uredi | uredi kodo]
- Boljši nadzor podatkov, uporabnikov in informacijskih sredstev.
- Oblak je na voljo točno določenemu uporabniku.
- Preprosta vzpostavitev sistema.
Slabosti [5][uredi | uredi kodo]
- Cena strojne opreme je lahko zelo draga.
- Potrebne nadgradnje.
- Omejen podatkovni prostor.
Javni oblak[uredi | uredi kodo]
Strategija javnega oblaka za organizacijo pomeni premik določene storitve ali aplikacije izven podjetja, tako da se storitve dobavijo in v celoti urejajo s strani tretje osebe, kot je e-pošta ali e-poštno filtriranje. V tem primeru se lahko podjetje odloči, da ne želi porabljati denarja ali časa za izvajanje in upravljanje [6]teh okolij in se namesto tega odloči plačati takso na uporabnika oziroma za najem že vzpostavljene platforme pri ponudniku. Ta scenarij je na splošno opredeljen kot javna rešitev v oblaku in pomeni, da organizaciji ni treba skrbeti za strojno ali programsko opremo, potrebno za opravljanje storitve. [4]
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
- Dostopen javnosti ali veliki industrijski skupini.
- Lastnik je ponudnik.
Prednosti [5][uredi | uredi kodo]
- Dostopni kot storitev.
- Cenovno ugoden ali brezplačen.
- Ponudnik skrbi za vzdrževanje in delovanje strojne opreme.
Slabosti [5][uredi | uredi kodo]
- Vprašanje varnosti in zasebnosti - manjši nadzor.
- Večje število uporabnikov.
- Prilagajanje strojne opreme ali storitve ni mogoče.
Oblak skupnosti[uredi | uredi kodo]
Je oblika oblaka, ki si ga deli več organizacij s podobnimi interesi/cilji.
Hibridni oblak[uredi | uredi kodo]
Gre za kombinacijo zasebnega in javnega oblaka. Notranji viri ostanejo pod nadzorom kupca oz. odjemalca, zunanje vire pa priskrbi ponudnik storitev v oblaku. Občutljivi podatki so varno shranjeni pri odjemalcu, hkrati je podjetju na voljo skoraj neomejena skalabilnost javnega oblaka. Na ta način podjetja lahko rešijo nekaj problemov, ki zadevajo varnost in hkrati izkoriščajo prednosti javnega oblaka. [4]
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
- Množica dveh ali več vrst oblakov.
- Ostanejo samostojne enote.
- So povezani s standardno ali lastniško tehnologijo, ki omogoča prenosljivost podatkov in aplikacij.
Prednosti [7][uredi | uredi kodo]
- Hiter prenos podatkov.
- Izboljšana varnost.
- Ugodna cena na daljši rok.
Slabosti [7][uredi | uredi kodo]
- Dosegljivost storitve.
- Prilagajanje strojne opreme.
- Zahtevna postavitev.
Prednosti in slabosti[uredi | uredi kodo]
Oblak je prinesel in bo prinesel še obilo novosti na področju informacijskih tehnologij. Novosti pa so vedno za nekaj dobre in za nekaj slabe. [8]
Prednosti[uredi | uredi kodo]
Uporabnik lahko najame storitev glede na trenutne potrebe (tudi nepričakovane). Programska oprema se vseskozi posodablja. Ko kapacitete ne potrebuje, jo preprosto sprosti - ker vse poteka dinamično strežnika ni potrebno ponovno zagnati. Računalništvo v oblaku predstavlja veliko prednost za manjša podjetja, ki nimajo lastne računalniške infrastrukture. Veliko cenejši dostop do računalniških storitev, dobra strojna oprema ni potrebna. Potrebuje se le spletni brskalnik ali nekaj s podobnim delovanjem (Dostop do podatkov od koderkoli). [8]
Slabosti[uredi | uredi kodo]
Če želimo dostopati do te programske opreme potrebujemo internet. Ne deluje dobro na počasnih internetnih povezavah. Nekatere storitve v oblaku imajo manj funkcij kot namizne. Pojavlja se tudi vprašanje varnosti in zasebnosti pri uporabi. [8]
Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ »A brief history of cloud computing - Cloud computing news«. Cloud computing news (v ameriški angleščini). 18. marec 2014. Pridobljeno 24. januarja 2017.
- ↑ igor.gojcic@amis.net, Igor Gojčič,. »Gemini | Računalništvo | Kaj je računalništvo v oblaku?«. www.geministyle.si. Pridobljeno 18. januarja 2017.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) - ↑ »The Most Popular Cloud Services Rankings 2016 (Free Report)«. Skyhigh (v ameriški angleščini). 30. april 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2017. Pridobljeno 24. januarja 2017.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Računalništvo v oblaku | PRONID«. www.pronid.si. Pridobljeno 18. januarja 2017.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 »Advantages & Disadvantages of Private Cloud Over Public Cloud«. CtrlS Blog (v ameriški angleščini). 30. oktober 2015. Pridobljeno 24. januarja 2017.
- ↑ »Multi-Cloud Management: Tools, Challenges and Best Practices«. Insights on Latest Technologies - Simform Blog (v ameriški angleščini). 21. januar 2021. Pridobljeno 26. maja 2021.
- ↑ 7,0 7,1 »Hybrid Cloud Advantages and Disadvantages | 5 Important Facts«. Veber (v britanski angleščini). 19. julij 2016. Pridobljeno 24. januarja 2017.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 igor.gojcic@amis.net, Igor Gojčič,. »Gemini | Računalništvo | Prednosti in slabosti računalništva v oblaku«. www.geministyle.si. Pridobljeno 18. januarja 2017.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava)
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- (angleško)
- Chappell D. (Avgust 2008). »A Short Introduction to Cloud Platforms« (PDF). David Chappell & Associates.
{{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine=(pomoč) - What is Cloud Computing ? - Web 2.0 expo Arhivirano 2009-02-28 na Wayback Machine. - video posnetek z razlagami Tima O’Reillya, Dana Farberja, Matta Mullenwega in drugih
- Who does that server really serve? - kritika računalništva v oblaku, s stališča zasebnosti, nadzora in svobode
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
