Rahitis

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rahitis
Rentgenska slika nog rahitičnega dvoletnega otroka
Specialnostendokrinologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10E55
MKB-9268
DiseasesDB9351
MedlinePlus000344
eMedicineped/2014
MeSHD012279

Rahitis je bolezen kosti, ki se najpogosteje pojavlja v državah s hladnim podnebjem in pomanjkanjem sončne svetlobe. Za boleznijo zbolevajo otroci, najpogosteje nedonošenčki.

Vzroki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši razlog je avitaminoza vitamina D. Ta zmanjšuje vsrkavanje kalcijevih in fosforjevih soli iz hrane, ovira nalaganje mineralnih soli v kostnini in vezivnem hrustancu. Rahitis je povezan s pomanjkanjem sonca, nepravilnim delovanjem želodca in črevesja (motnje v absorpciji) in nepravilno prehrano.

Redkejši vzroki so ledvične bolezni (s sečem uhajajo fosforjeve in kalcijeve soli, to povzroča veliko izgubo mineralov). Hereditarni (dedni) rahitis je genetsko pogojen (nezmožnost tvorbe vitamina) in se včasih pojavlja skupaj s prirojenimi malformacijami, albinizmom in poševnimi očesnimi režami.

Glavni vzroki so torej pomanjkanje sončne svetlobe in čistega zraka, pomanjkanje higiene, nepravilna prehrana, genetsko pogojene bolezni ter bolezni želodca, črevesja in ledvic.

Znaki[uredi | uredi kodo]

  • Biološki znaki so stalni: pomanjkanje fosforja v krvi, raven kalcija je navadno normalna.
  • Rentgenska slika: omogoča natančno diagnozo:
  • slaba mineralizacija kosti, zato so sence na sliki manj goste
  • okostenitve se pokažejo pozneje
  • še posebej spremenjene so dolge kosti okončin (nepravilna oblika, nepravilna meja med epifizo in metafizo)

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Pri najpogostejšem povzročitelju, tj. avitaminozi vitamina D:

  • med 2. in 3. letom lahko sam izgine; ostanejo lahko deformacije prsnega koša, udov, medenice, hrbtenice; prognoza je slabša
  • vnos umetnega in naravnega vitamina D (ribje olje)
  • že razvit rahitis kljub zdravljenju pusti posledice

Preprečevanje[uredi | uredi kodo]

  • zadostna in primerna hrana med nosečnostjo
  • dovolj sonca in svežega zraka
  • vnos fosforjevih in kalcijevih soli ter vitamina D (predvsem pozimi)
  • primerna higiena

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Medicinska enciklopedija