Pojdi na vsebino

Radioterapija z mikronskimi žarki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Radioterapija z mikronskimi žarki, imenovana tudi mikroradioterapija (MRT) je oblika frakcionirane radioterapije, ki uporablja snop rentgenskih mikrožarkov, ki jih generira sinhotron. Pri tej terapiji se uporabljajo visoki odmerki in visoka natančnost, z manjšo verjetnostjo zapletov v normalnem tkivu.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

MRT je radioterapevtska metoda, ki so jo leta 1992 izumili Slatkin in sodelavci in temelji na prostorski frakcionaciji sinhotronski generiranih rentgenskih žarkov. MRT je bil razvit v predkliničnem okolju kot skupni projekt v katerem so sodelovali fiziki, inženirji, biomedicinski znanstveniki in zdravniki, sprva v Nacionalnem sinhrotronskem svetlobnem viru v Brookhavenskem nacionalnem laboratoriju v Uptonu (ZDA), pozneje pa v European Synchrotron Radiation Facility (ESRF) v Grenoblu (Francija).[1][2]

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Visoke doze več sto Gray lahko proizvedejo sinhrotroni tretje generacije, ki zagotavljajo dovolj velike tokove fotonov in kvaziparalelne žarke. Za polja je značilen niz 25–100 µm širokih, kvaziparalelnih, mikro-planarnih žarkov, ki so med seboj oddaljeni od sredine do sredine 100–400 µm. Tovrstni niz žarkov je nehomogen in privede do edinstvenega profila snopa, ki je iz delov z visoko dozo – peak – in nizkih doz med njimi – dolinske doze. Doze v snopu (vrhovi) so lahko do 100-krat višje od doz v dolini.[3]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

MRT še ni bil uporabljen v nobenem kliničnem preskušanju na ljudeh, čeprav so številne študije na živalih pokazale njegov izrazit terapevtski potencial z izjemnim varčevalnim učinkom na normalno tkivo.[3]

Uporaba MRT za zahteva skrbno, multidisciplinarno oceno epidemioloških, medicinskih, logističnih in etičnih vidikov, vključno s kakovostjo življenja v primerjavi z življenjsko dobo in opredelitvami končnih točk. Za varno izvajanje kliničnih preskušanj na ljudeh je treba razviti sistem za pozicioniranje pacienta, ki bo premikal težjega človeškega pacienta z zahtevano natančnostjo/prostorsko natančnostjo. Hkrati je za klinična preskušanja na ljudeh zaželeno načrtovanje terapije, ki vključuje slikanja z magnetno resonanco, saj zagotavlja večjo prostorsko ločljivost. Označevalni sistem za natančnejše spremljanje položaja med pridobivanjem slik in določanjem položaja za zdravljenje je lahko bodisi fiducialne vrste bodisi zagotovljen s sistemom stereotaktičnega okvirja.[3][4]

Predklinično veterinarsko preskušanje na večjih živalih bo izboljšalo razumevanje dozimetrije, načrtovanja terapije in terapevtskih rezultatov pri večjih, globoko ležečih in spontanih tumorjih.[1]

Največjo korist na račun MRT, bi v onkologiji imeli pri zdravljenju naslednjih rakov: maligni možganski tumorji, pljučni rak in maligni mišično-skeletni tumorji. Hkrati bi lahko bilo takšno obsevanje uporabno za zdravljenje dojenčkov in otrok, pri katerih so tveganja za kasne posledice resnejša.[5] Poleg zdravljenja tumorjev je bila MRT predlagana tudi kot mikrokirurško orodje pri nevroloških motnjah.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Grotzer, M.A.; Schültke, E.; Bräuer-Krisch, E.; Laissue, J.A. (2015-09). »Microbeam radiation therapy: Clinical perspectives«. Physica Medica. Zv. 31, št. 6. str. 564–567. doi:10.1016/j.ejmp.2015.02.011. ISSN 1120-1797. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  2. Fukunaga, H.; Butterworth, K.T.; McMahon, S.J.; Prise, K.M. (2021-11). »A Brief Overview of the Preclinical and Clinical Radiobiology of Microbeam Radiotherapy«. Clinical Oncology. Zv. 33, št. 11. str. 705–712. doi:10.1016/j.clon.2021.08.011. ISSN 0936-6555. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  3. 3,0 3,1 3,2 Schültke, Elisabeth; Balosso, Jacques; Breslin, Thomas; Cavaletti, Guido; Djonov, Valentin; Esteve, Francois; Grotzer, Michael; Hildebrandt, Guido; Valdman, Alexander (1. avgust 2017). »Microbeam radiation therapy — grid therapy and beyond: a clinical perspective«. The British Journal of Radiology (v angleščini). Zv. 90, št. 1078. doi:10.1259/bjr.20170073. ISSN 0007-1285. PMC 5853350. PMID 28749174.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  4. Kraus, Kim Melanie; Winter, Johanna; Zhang, Yating; Ahmed, Mabroor; Combs, Stephanie Elisabeth; Wilkens, Jan Jakob; Bartzsch, Stefan (28. januar 2022). »Treatment Planning Study for Microbeam Radiotherapy Using Clinical Patient Data«. Cancers (v angleščini). Zv. 14, št. 3. str. 685. doi:10.3390/cancers14030685. ISSN 2072-6694. PMC 8833598. PMID 35158953.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  5. Slatkin, D. N.; Spanne, P.; Dilmanian, F. A.; Sandborg, M. (1992-11). »Microbeam radiation therapy«. Medical Physics (v angleščini). Zv. 19, št. 6. str. 1395–1400. doi:10.1118/1.596771. ISSN 0094-2405. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  6. Bartzsch, Stefan; Corde, Stéphanie; Crosbie, Jeffrey C; Day, Liam; Donzelli, Mattia; Krisch, Michael; Lerch, Michael; Pellicioli, Paolo; Smyth, Lloyd M L (17. januar 2020). »Technical advances in x-ray microbeam radiation therapy«. Physics in Medicine & Biology. Zv. 65, št. 2. str. 02TR01. doi:10.1088/1361-6560/ab5507. ISSN 1361-6560.