RMS St Helena (1989)
 RMS St Helena v zalivu James, Otok Sv. Helena
| |
| Zgodovina | |
|---|---|
| Ime: |
St Helena |
| Lastnik: |
St Helena Skladu Ltd |
| Upravljavec: |
Andrew Weir Shipping Ltd Arhivirano 2015-03-08 na Wayback Machine. |
| Pristanišče vpisa: | |
| Graditelj: | A P Appledore (Aberdeen) Ltd |
| V storitev: |
1990 |
| Iz službe: |
Februarja 2018 (načrtovano) |
| Identifikacija: | |
| Stanje: | v uporabi |
| Splošne značilnosti | |
| Na tonažo: |
6,767 GT |
| Dolžina: |
105 m (344 ft)[1] |
| Svetlobni pramen: |
19.2 m (63 ft) |
| Predlog: |
6 m (20 ft) |
| Instalirana moč: |
6,532 kW |
| Hitrost: |
14.5 vozlov (za 26,9 km/h; 16.7 mph) |
| Zmogljivost: |
128 potnikov, 1.800 ton tovora |
| Posadka: |
56 častniki in posadke |
| Opombe: | obratuje v imenu Royal Mail Group Ltd (UK) |
RMS St Helena je tovorna linijska ladja (prevoz tovora in potnikov), ki služi Britanskemu čezmorskemu ozemlju Sveta Helena. Pluje med Cape Townom in Sveto Heleno, kot redna linija, ki se nadaljuje do otoka Ascension. Za nekatera potovanja od/do namesto Cape Towna občasno služijo tudi Walvis Bay. Dvakrat na leto obišče Portlanda, Dorset s postanki v španskih pristaniščih Vigo (severno) in Tenerife (južno), 14. oktobra 2011 je odplula na zadnjo pot iz angleškega pristanišča.[2] Je ena od le štirih ladij na svetu, ki še vedno nosijo naziv Royal Mail Ship (Kraljeva Poštna Ladja). Domačini, vključno z lokalnimi tiskom ji običajno pravijo kar RMS, da jo nebi zamešali s samim otokom, ki nosi isto ime.
Ozadje[uredi | uredi kodo]
Pred tem so se na otok Sv. Helene vstavljale ladje linije Union-Castle, ki so vozile med Veliko Britanijo in Južno Afriko. Do sedemdesetih let se je število ladij, ki so vozile po tej progi znatno zmanjšalo leta 1977 pa se je Union-Castel popolnoma umaknil iz proge. Ker na Sv. Heleni ni bilo letališča je morala britanska vlada kupiti ladjo s katero je oskrbovala otok iz Cape Towna.
Za oskrbo Svete Helene je britanska vlada je kupila deloma potniško, deloma tovorno ladjo Northland Prince, po predelavi in preimenovanju je postala prva ladja z imenom RMS St Helena. Prvotno zgrajena leta 1963 je lahko prevažala 3.150 ton in imela prostor za 76 potnikov in zaloge. Med falklandsko vojno je ladjo kot podporno ladjo in minolovec uporabljala britanska mornarica. Do osemdesetih let je postalo očitno, da je ladja premajhna za potrebe otoka, zaradi česar je nastala nova St Helena, zgrajena leta 1989.[3]
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Novo RMS St Helena je zgradil Hall, Russell & Company v Aberdeenu, v uporabo je prišla leta 1990. St Helena je registrirana kot britansko potniško/tovorna ladja prvega razreda, na njej deluje 56 častnikov in članov posadke.
Da bi zadovoljili potrebe prebivalstva Saint Helena je St Helena opremljen za prevoz raznovrstnega tovora, vključno s tekočinami. Ima tudi prostor za 128 potnikov z vsemi pripadajočimi prostori, vključno z bazenom, trgovino in saloni.[4] Prav tako ima dobro opremljene zdravstvene prostore in zdravnika na krovu.
Zmogljivost ladje je bila leta 2012 povečana z dodatnimi 24 kabinami in novo telovadnico.
Incidenti[uredi | uredi kodo]
Novembra 1999 se je St Helena na poti na otok pokvarila in je bila prisiljena odpluti v francosko pristanišče Brest na popravilo. Med tem, ko je bila ladja na popravilu, so mnogi ljudje obtičali na otoku saj ni bilo druge poti iz ali na otok. Nastala je panika saj so otočani postali zaskrbljeni zaradi ne-dostve nujno potrebnih zalog.[5] Ta incident je okrepil pozive naj se na otoku zagotovi letališče.
25. avgusta 2000 je St Helena utrpela manjši požar v motornem prostoru, medtem ko je plula od Cardiffa, do Tenerif, na prvem delu svojega potovanja na otok. Nihče ni bil ranjen in ni bilo večje škode.[6]
V marcu in aprilu 2017 je bilo, zaradi tehničnih težav s propelerji, odpovedanih več plovb, zaradi česar je bil otok izoliran medtem ko letališče še vedno ni bilo operirano.[7][8]
Prihodnost[uredi | uredi kodo]
Leta 2005 je britanska vlada predstavila načrte za izgradnjo letališča na Sveti Heleni, ki naj bi bilo predvidoma operativno do leta 2010, kar bi vodilo k umiku RMS St Helena iz uporabe. Projekt je bil začasno ustavljen dokler ni bila oktobra 2011 objavljena odobritev projekta z začetkom del leta 2012. Predvideni stroški projekta znašajo 240 milijonov funtov, letališče pa naj bi se odprlo v prvem četrtletju leta 2016. Zaradi striženje vetra je vlada Sv. Helene 26. aprila 2016 napovedala, da bo preložila odprtje Letališča Sveta Helena. RMS St Helena je bila dana v razgradnjo londonskemu ladjarju CW Kellock, vendar zaenkrat še vedno v uporabi.[9]
Potovanje, ki je bila prvotno predvideno kot njeno zadnja, se je začelo 14. junija 2016 v Združenem kraljestvu in se je končalo 15. julija v Cape Townu s postanki na Tenerifah, otoku Ascension in Sv. Heleni.[10][11] Kot del poslovilnega potovanja je Royal Mail (Kraljeva Pošta) organizirala izmenjavo pisem z učenci iz Cardiffa in Sv. Helene.[12] Zaradi odloga odprtja letališča je časovni načrt RMS St Helene podaljšan le kot začasni ukrep.[13] Ladja naj bi plula do julija 2017[14] nato pa do februarja 2018.[15] Z odprtjem Letališča Sveta Helena in začetkom rednih potniških letov, ki so se začeli 14. oktobra 2017, je predvideno, da se bo RMS St Helena umaknila iz uporabe februarja 2018.[16][17]
Sklici[uredi | uredi kodo]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ "RMS Specifications". Web.archive.org. 2009-12-27. Archived from the original on 27 December 2009. Retrieved 2015-09-11.
- ↑ »RMS St Helena sets sail for final time | News«. Wanderlust. 14. oktober 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. aprila 2016. Pridobljeno 11. septembra 2015.
{{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine=(pomoč) - ↑ http://sainthelenaisland.info/rms.htm
- ↑ http://www.rms-st-helena.com/lifeonboard.html Arhivirano 16 October 2008 na Wayback Machine.
- ↑ »Africa | Give us an airport, say islanders«. BBC News. 10. november 1999. Pridobljeno 11. septembra 2015.
- ↑ »Fire in engine room of passenger vessel RMS St Helena Marine Accident Investigation Branch report - GOV.UK«. Maib.gov.uk. 25. avgust 2000. Pridobljeno 11. septembra 2015.
- ↑ Voyage 255 Cancelled Arhivirano 2017-11-12 na Wayback Machine. (March 8th, 2017)
- ↑ RMS St Helena Update Arhivirano 2017-11-12 na Wayback Machine. (April 25th, 2017)
- ↑ »RMS St Helena to make last voyage - Travel News | IOL Travel«. Iol.co.za. 9. maj 2015. Pridobljeno 11. septembra 2015.
- ↑ »Final Voyages«. RMS St Helena (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. avgusta 2015. Pridobljeno 19. junija 2016.
- ↑ »RMS St Helena says farewell to UK for last time«. ITV News. 14. junij 2016. Pridobljeno 19. junija 2016.
- ↑ »Royal Mail marks farewell voyage of RMS St Helena«. 500years.royalmailgroup.com. 13. junij 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2016. Pridobljeno 19. junija 2016.
- ↑ »Maintaining access to St Helena & Ascension«. St Helena Government. 3. junij 2016. Pridobljeno 2. julija 2016.
- ↑ August Graham (14. julij 2016). »RMS Extended to July« (PDF). The Sentinel. str. 2. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. julija 2016. Pridobljeno 6. avgusta 2016.
- ↑ »RMS Sailing Schedule extended until February 2018«. 15. december 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. oktobra 2017. Pridobljeno 14. januarja 2017.
- ↑ »RMS St Helena Withdrawing from Service«. World Maritime News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. januarja 2020. Pridobljeno 6. oktobra 2017.
- ↑ »Flights to remote St Helena begin at last«. BBC News (v britanski angleščini). 14. oktober 2017. Pridobljeno 14. oktobra 2017.
Bibliografija[uredi | uredi kodo]
- Bryant, John (2016). RMS St Helena: Royal Mail Ship Extraordinary. Ramsey, Isle of Man: Ferry Publications. ISBN 9781911268024.
- Cookson, Ted (2004). A diary of the final cruise of the RMS St. Helena to Tristan da Cunha, January 15-28, 2004. Greenville, Maine: Moosehead Communications. ISBN 1890454281.