Puritanci (opera)

Luigi Lablache in Giulia Grisi v Puritancih, 1835

Puritanci (ital. I puritani) so opera v treh dejanjih Vincenza Bellinija; v skladateljevem opusu so njegovo zadnje odrsko-glasbeno delo. Libreto je po sporu in prekinitvi prijateljstva z Romanijem napisal grof Carlo Pepoli. Za osnovo besedila je vzel literarno predlogo Têtes Rondes et Cavalieres avtorjev Jacquesa-Françoisa Ancelota in Josepha Xaviera Saintinea, katerih delo pa povzema roman Old Mortality Walterja Scotta.

Bellini, ki ga je zgodovinska tema privlačila, je opero pisal v Franciji, potem ko se je leta 1833 tja preselil. Krstna predstava je bila v Italijanskem gledališču v Parizu 25. januarja 1835. Uspeh je bil ogromen, poslušalstvo je z aplavzi vabilo skladatelja in pevce na oder, zahtevali so ponovitve odlomkov. V glavnih vlogah so nastopili skladateljevi prijatelji pevci, ki so že pred tem nastopili v nekaterih njegovih operah - tenorist Giovanni Battista Rubini, sopranistka Giulia Grisi, baritonist Antonio Tamburini in basist Luigi Lablache. Opera velja zaradi posameznih visoko napisanih mest za pevsko izredno zahtevno.

V ljubljanski Operi so opero pod taktirko Milivoja Šurbka uprizorili v sezoni 1981/1982 in so jo izvajali z gostom, srbskim tenoristom Predragom Protićem v vlogi Artura, Vlatka Oršanič je nastopila v vlogi Elvire. Operni ansambel je s predstavo gostoval tudi na Češkoslovaškem.

Osebe

• lord Arturo Talbo - tenor
• Elvira, puritanka, zaročena z Arturom - sopran
• sir Riccardo Forth - bariton
• sir Giorgio Valton, Elvirin stric - bas
• lord Gualtiero Valton, Elvirin oče in Giorgiov brat - bas
• sir Bruno Robertson, Riccardov prijatelj - tenor
• Enrichetta francoska, vdova po Charlesu I - mezzosopran
• Vojaki, puritanci, glasniki, lordi, gospe, paži, služabniki

Vsebina

Zgodba se dogaja leta okoli leta 1650 (17. stoletje) v bližini Plymoutha v času angleške državljanske vojne. Opera govori o strasti in ljubezni, v katero se povezujejo politične in vojaške intrige.

Prvo dejanje

Plymouth, puritanska trdnjava, je ogrožena zaradi obleganja rojalističnih čet. Oddaljeni glasovi oznanjajo Elvirin poročni dan. Je hčerka Gualtiera, poveljnika trdnjave. Riccardo vstopi in se pritožuje, da njegova obljubljena nevesta Elvira ljubi drugega moškega – privrženca Stuartov. Zdi se, da je oče ne bo prisilil, da se poroči proti njeni volji, zato ga Riccardov prijatelj sir Bruno spodbuja, naj svoje življenje posveti vodenju parlamentarnih sil.

Elvira pove svojemu stricu Giorgiu, da bi raje umrla, kot da bi se poročila z Riccardom. Stric jo pomiri, da je prepričal njenega očeta, da ji dovoli poročiti se z njenim ljubimcem Arturom. Čeprav je Arturo rojalist, ga pozdravijo, ko se približuje gradu.

Vsi se zberejo na poročnem slavju in Arturo pozdravi svojo nevesto. Izve, da je vdova kralja Karla, kraljica Enrichetta, ujetnica v gradu in da jo bodo kmalu odpeljali na sodišče v London. Ko je Arturo sam s kraljico, ji ponudi, da jo reši, četudi to pomeni njegovo smrt. Elvira se vrne s poročno tančico in jo muhasto nadene Enrichetti čez glavo. Ko je spet sam s kraljico, Arturo razloži, da bo tančica popolna krinka za pobeg iz gradu. Ko se bodo odpravili, jih Riccardo ustavi, odločen, da bo ubil svojega tekmeca. Enrichetta ju loči in razkrije svojo identiteto. Riccardo jima dovoli pobegniti, saj ve, da bo to Artura uničilo. Drugi se vrnejo na poroko in Riccardo pripoveduje o Arturovem pobegu z Enrichetto. Vojaki hitijo v zasledovanje. Elviro, ki verjame, da je izdana, premaga norost.

Drugo dejanje

Meščani žalujejo za Elvirinim duševnim zlomom. Giorgio pojasni, da še vedno hrepeni po Arturu. Riccardo pride in sporoči, da je parlament Artura obsodil na smrt. Puritanci odidejo. Elvira se sprehaja in obuja svojo srečno preteklost. V svoji norosti zamenja Riccarda za Artura in sanja o svoji poroki. Ko odide, Giorgio poskuša prepričati Riccarda, naj reši Artura. Riccardo, sprva ogorčen, se končno odloči, da Elviri pomaga, in oba moška se združita v domoljubju: če se Arturo vrne kot prijatelj, bo živel – če pa kot oborožen sovražnik, bo umrl. Dejanje se končna s slovitim duetom Suoni la tromba.

Tretje dejanje

Na Elvirinem vrtu Arturo razkrije, da ga je ljubezen do nje pripeljala nazaj v Plymouth. Sliši jo peti njuno staro ljubezensko pesem in je razpet med svojo naklonjenostjo in zvestobo Stuartom. Pojavi se Elvira in Arturo jo pomiri, da je ona njegova edina ljubezen. Slednja ga kljub blodnjam prepozna. V tem prihitijo vojaki, da bi aretirali Artura. Elvira si želi z njim v smrt. Pogubljenje obeh pa reši Oliver Cromwell, ki razglasi pomilostitev vseh političnih obsojencev. Rojalisti so namreč v vojni poraženi. Mladi par ostane skupaj, dejanje se srečno izteče.

Glej tudi

• Puritanci
• Leo Nucci

Zunanje povezave

Trije pomembnejši odlomki iz opere, v vlogi Artura nastopa tenorist Juan Diego Florez:

• A te, O cara kvartet iz prvega dejanja opere
• Trombe naj zatrobentajo, finale drugega dejanja opere
• Credeasi Misera iz tretjega dejanja (znamenita po visokem f)