Purin
| Purin | |
|---|---|
| |
| Ime IUPAC | 7H-purin |
| Lastnosti | |
| Kemijska formula | C5H4N4 |
| Molska masa | 120,112 g/mol |
| Tališče | 214 °C |
| Kjer ni drugače navedeno, so podatki dani za standardne razmere (pri 25 °C, 100 kPa). | |
Purín je heterociklična dušikova aromatska spojina, ki ima v svoji strukturi na pirimidinski obroč prikondenziran imidazol. Je osnovni gradnik purinskih dušikovih baz, ki (poleg pirimidinskih baz) tvorijo nukleotide – gradnike DNK in RNK.
Naziv purini se uporablja tudi za substituirane purinske spojine (ki imajo na purinskem skeletu pripete tudi druge skupine), npr. adenin, gvanin, kofein ...
Purini so v naravi najbolj razširjeni dušikovi heterocikli.[1]
Pomembni purini[uredi | uredi kodo]
Purini predstavljajo polovico dušikovih baz v jedrnih kislinah, saj tvorijo adenin in gvanin. V DNK se purinske baze povezujejo s komplementarnimi pirimidinskimi bazami, in sicer s timinom in citozinom – to imenujemo komplementarno parjenje baz. V RNK se namesto timina pojavlja uracil.
Pomembni purini so tudi hipoksantin, ksantin, teobromin, kofein, sečna kislina in izogvanin.
Vloga[uredi | uredi kodo]
Poleg RNK in DNK so purini tudi pomembni graditelji drugih biomolekul, na primer ATP-ja, GTP-ja, cAMP-ja, NADH-ja, koencima A ... Purin (nesubstituiran) sam v naravi ni bil najden, lahko pa ga pridobimo z organsko sintezo.
Fischerjeva sinteza purina:
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Rosemeyer, H. Chemistry & Biodiversity 2004, 1, 361.
