Psihopatija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Psihopatija je pojem v psihologiji, s katerim opisujemo kronično nemoralno in asocialno vedenje. Raba izraza se pogosto prekriva s sociopatijo.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Za psihopate je značilna nagnjenost k psihološki potešitvi kriminalnih, spolnih ali nasilnih impulzov ter nezmožnost učenja na napakah. Osebe s to motnjo najdejo potešitev v svojem asocialnem vedenju in ne obžalujejo svojih dejanj. Svojim impulzom se ne morejo upreti ali jih nadzorovati.

Psihopatija ne vodi nujno v kriminalno in nasilno vedenje. Psihopati z močno razvito socialno kognitivno sposobnostjo so lahko zmožni preusmeriti svoje asocialne potrebe in jih zadovoljiti na drugačen, nekriminalen način.

Psihopati (in druge osebe z značilnostmi patološke narcisoidnosti) z manj razvito socialno kognitivno sposobnostjo so bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju do drugih ljudi, neuspehu v poklicu in težavam v odnosih.

Eden najpomembnejših raziskovalcev področja psihopatije je kanadski kriminalni psiholog dr. Robert D. Hare, ki med simptomi psihopatskega vedenja našteva naslednje:[1]

  • površinska privlačnost
  • poveličevanje samega sebe
  • potreba po stimulaciji, nagnjenost k dolgočasenju
  • patološko laganje
  • pretkanost, manipulativnost
  • odsotnost obžalovanja in krivde
  • plitvo čustvovanje
  • brezčutnost, nezmožnost empatije
  • parazitski način življenja
  • šibka samokontrola
  • spolna promiskuitetnost
  • odsotnost realističnih, dolgoročnih ciljev
  • impulzivnost
  • neodgovornost
  • nezmožnost sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja
  • številna kratkoročna ljubezenska razmerja
  • mladostna delinkvenca
  • (pri obsojencih) kršitev pogojnega izpusta
  • kriminalna raznolikost

Psihopatija se šteje kot osebnostna motnja, vendar je njeno zdravljenje redko uspešno.[2] Sporna je tudi nastanitev oseb z diagnosticirano asocialno osebnostno motnjo v psihiatričnih ustanovah, saj so lahko moteči za ostale paciente in se pogosto ne odzivajo na zdravljenje.

Drugi izrazi[uredi | uredi kodo]

Psihopatija je široko opredeljen izraz v splošni rabi, ki se ga pogosto zamenjuje s sociopatijo. Razlika med psihopatijo in sociopatijo se najpogosteje opredeljuje kot razlika v pogledu na izvor in odločilne dejavnike motnje. Psihopati naj bi se rodili s posebnimi temperamentnimi značilnostmi, na primer impulzivnost, pomanjkljiva stimulacija možganske skorje, neustrašnost in posledično tvegano vedenje ter nezmožnost ponotranjenja socialnih norm. Po drugi strani pri sociopatih naj ne bi šlo za posebnosti v temperamentu, temveč naj bi motnja izvirala bolj iz negativnih družbenih dejavnikov, kot so zanemarjanje staršev, delinkventni vrstniki, revščina ter skrajno nizka ali visoka inteligenca. Obe motnji sta sicer rezultat kombinacije genetskih in družbenih dejavnikov, vendar naj bi bila psihopatija bolj pod vplivom dednosti, sociopatija pa okolja.

Izraza psihopatija in sociopatija se uporabljata tudi v kliničnem diagnosticiranju, vendar ima stroka različne poglede na njune razlike in ustreznost. Poleg tega se s psihopatijo pomensko prekrivata tudi izraza asocialna in disocialna osebnostna motnja.

Znani psihopati[uredi | uredi kodo]

Najbolj odmevna primera psihopatije v Sloveniji sta, predvsem zaradi skrajnih posledic njunih dejanj, Metod Trobec in Silvo Plut.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]