Projekt Delta (Nizozemska)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pregledna karta projekta Delte, niz jezov, zapornic, nasipov in drugih naprav v južni Nizozemski in Zeelandu.
Oosterscheldekering, največja od 13 zapornic v projektu Delta.

Projekt Delta (nizozemsko Deltawerken) je niz gradbenih konstrukcij, ki vsebujejo zapornice, jezov, pregrad in nasipov, s katerimi se zaščiti velik del morske obale in rečne delte Rena, Meuse in Šelda na Nizozemskem. Projekt je trajal več kot 30 let in se nadaljuje zaradi nevarnosti dviga gladine morja in klimatskih sprememb. Cilj tega projekta je skrajšati nizozemsko morsko obalo in s tem tudi zmanjšati dolžino gradnje morskih nasipov. Zgrajenih je okoli 3000 km morskih nasipov in okoli 10 000 km notranjih nasipov (reke in kanali).[1]

Projekt Delta, skupaj s projektom Zuiderzee je eden od Sedem čudes sodobnega sveta, ki jih je določilo ameriško društvo gradbenih inženirjev (American Society of Civil Engineers).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Estuariji rek Ren, Meuse in Šelda so bili skozi stoletja izpostavljeni poplavam. Po tem ko je bila leta 1933 zgrajena glavna železniška proga in cesta vzdolž morske obale (Afsluitdijk), so Nizozemci začeli graditi jezove v rečnih deltah Rena in Meuse (nizozemsko Rijn in Maas). Cilj je bil skrajšati morsko obalo in ustvariti umetno sladkovodno jezero.

Zadnja velika poplava se je zgodila leta 1953, ko je močna nevihta porušila nekaj nasipov na jugozahodu Nizozemske in je več kot 1800 ljudi utonilo. Nizozemska vlada se je odločila začeti dela pod naslovom "Projekt Delta", s katerim bi nizozemsko obalo zaščitila od bodočih poplav. Plan je bil zapreti estuarije rek z jezovi tako, da bi se dolžina morskih nasipov zmanjšala za okoli 640 km. Na jezovih so postavljena dvoja kovinska vrata, da lahko ladje vplovejo v pristanišča Rotterdam in Antwerpen (Anvers).

Najvažnejši del Projekta Delta je bil zaščita obalnega dela pokrajine južne Nizozemske, v kateri živi okoli 4 milijone ljudi pod nivojem morja. Če bi morje to področje poplavilo, je zelo majhna verjetnost, da bi ljudje uspeli v pravem času zapustiti ogroženo območje.

Danes se ti nasipi nadgrajujejo zaradi nevarnosti dviga nivoja morja in podnebnih sprememb. Načrtujejo dokončati nadgradnjo do leta 2017. Nasipi naj bi ščitili morsko obalo od dviga morja za 1,3 metra do leta 2100 in dviga za 4 metre do 2200.[2]

Projekti[uredi | uredi kodo]

Projekt Delta
Projekt Začetek Otvoritev Naprava vodni tok Lokacija
Stormvloedkering Hollandse IJssel (Algerakering) 1954 1958 Poplavna zaščita Hollandse IJssel južna Nizozemska blizu Krimpen aan den IJssel
Zandkreekdam 1959 1960 Jez Zandkreek, Veerse Gat (Oosterschelde) med Noord-Beveland in Zuid-Beveland na vzhod
Veerse Gatdam 1960 1961 Jez Veerse Gat (Oosterschelde) med Noord-Beveland in Zuid-Beveland na zahod
Grevelingendam 1958 1965 Jez Grevelingenmeer med Tholen in Schouwen-Duiveland
Volkerakdam 1957 1969 Jez Volkerak, Hollands Diep (Meuse in Oosterschelde) med južno Nizozemsko in Zeelandom
Haringvlietdam 1958 1971 Jez in poplavna zaščita Haringvliet (Ren in Meuse) med Voorne-Putten in Goeree-Overflakkee
Brouwersdam 1964 1971 Jez Grevelingenmeer med Goeree-Overflakkee in Schouwen-Duiveland
Markiezaatskade 1980 1983 Jez Oosterschelde, kanal Šelda–Ren med Zuid-Beveland in Molenplaat
Oosterscheldekering 1960 1986 Poplavna zaščita Oosterschelde med Schouwen-Duiveland in Noord-Beveland
Oesterdam 1979 1987 Jez Oosterschelde, Markiezaatsmeer, kanal Šelda–Ren med Tholen in Zuid-Beveland
Philipsdam 1976 1987 Jez Oosterschelde med Grevelingendam in Sint Philipsland
Bathse spuisluis 1980 1987 vodna zapornica Volkerak, Markiezaatsmeer, Oosterschelde Bath, Zeeland
Maeslantkering 1988 1997 Poplavna zaščita Nieuwe Waterweg (Ren) spodnji tok Rotterdam južna Nizozemska
Hartelkering 1991 1997 zaščita pred nevihtnim dvigom vode Hartelkanaal Blizu Spijkenisse, južna Nizozemska

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ [1] Zeeweringen.nl
  2. ^ [2] "Dutch draw up drastic measures to defend coast against rising seas", The New York Times, 2008.
  3. ^ "Verkeer en Waterstaat Nieuws — Infrastructuur. verkeer & milieu". beeldbankvenw.nl. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 51°39′N 3°43′E / 51.65°N 3.72°E / 51.65; 3.72