Privilegium de non appellando
Privilegium de non appelando (iz latinskega privilegium, privilegij in appelare, klicati, slovensko apelacijski privilegij) je bil privilegij, ki ga je lahko podelil cesar Svetega rimskega cesarstva nekemu deželnemu gospostvu. Z njim je omejil pravico podložnikov dežele, da se na sklepe deželnih sodišč pritožijo na eno od cesarskih vrhovnih sodišč - Cesarsko komorno sodišče (Reichskammergericht) ali Cesarski dvorni svet (Reichshofrat).[1] Privilegij je bil lahko omejen (limitatum) ali neomejen (illimitatum).[2] Če je bil neomejen, je bilo najvišje deželno sodišče hkrati najvišja sodna instanca v deželi.[1]
Ta privilegij so deželni stanovi zelo cenili, ker je pomenil prestiž in pospešil integracijo deželne uprave, ker je deželno sodstvo ločil od preostalega cesarstva. Med 16. in 18. stoletjem so privilegij prejele tako rekoč vse večje dežele in skoraj vse habsburške dežele.[1]
Tudi neomejen privilegij pravzaprav ni bil absoluten in ni veljal, če subjekt na primer ni dobil pravice do sodnega varstva (Rechtsverweigerung) ali če je deželni vladar zavrnil izvršitev sodne odločbe (Rechtsverzögerung). V takšnih primerih je se je subjekt lahko obrnil na cesarsko sodišče.[1][2]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Gagliardo 1980, str. 29.
- ↑ 2,0 2,1 Oestmann 2018, str. 367–368.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Eisenhardt, Ulrich (1980). Die kaiserlichen Privilegia de non appellando. Cologne: Böhlau.
- Gagliardo, John G. (1980). Reich and Nation: The Holy Roman Empire as Idea and Reality, 1763–1806. Bloomington, IN: Indiana University Press.
- Oestmann, Peter (2010). »Rechtsverweigerung im Alten Reich«. Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germanistische Abteilung. 127: 51–141. doi:10.7767/zrgga.2010.127.1.51. S2CID 180393334.
- Oestmann, Peter (2018). »Court Records as Sources for the History of Commercial Law: The Oberappellationsgericht Lübeck as a Commercial Court (1820–1879)«. V Heikki Pihlajamäki; Albrecht Cordes; Serge Dauchy; Dave De ruysscher (ur.). Understanding the Sources of Early Modern and Modern Commercial Law: Courts, Statutes, Contracts, and Legal Scholarship. Leiden: Brill Nijhoff. str. 364–385.
- Stodolkowitz, Stefan Andreas (2014). »Rechtsverweigerung und Territorialjustiz. Verfahren wegen iustitia denegata vel protracta am Oberappellationsgericht Celle«. Zeitschrift der Savigny-Stiftung für Rechtsgeschichte, Germanistische Abteilung. 131: 128–181. doi:10.7767/zrgga-2014-0107. S2CID 180940772.