Prisilna perspektiva

Potemkinove stopnice v Odesi segajo 142 metrov, vendar dajejo iluzijo večje globine, saj so stopnice spodaj širše kot zgoraj

Prisilna perspektivna galerije v Palazzo Spada v Rimu, Francesca Borrominija, 1632. 8,6 metra dolga galerija daje iluzijo, da je približno štirikrat večja od dolžine.^[1]

Prisilna perspektiva je tehnika, ki uporablja optično iluzijo, da je predmet videti dlje, bližje, večji ali manjši, kot je v resnici. Manipulira s človeško vizualno zaznavo z uporabo merjenih predmetov in s korelacijo med njimi in stališčem gledalca ali kamere. Uporablja se v fotografiji, filmskem ustvarjanju in arhitekturi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ Daniela Bertol; David Foell (1997). Designing Digital Space: An Architect's Guide to Virtual Reality. John Wiley & Sons. str. 34–. ISBN 978-0-471-14662-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Prisilna perspektiva.

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[BertolFoell1997-1] Daniela Bertol; David Foell (1997). Designing Digital Space: An Architect's Guide to Virtual Reality. John Wiley & Sons. str. 34–. ISBN 978-0-471-14662-9.

[1]