Pripovedna pesem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Pripovedna pesem ali epska pesnitev je vsaka pesnitev, ki opeva zunanje dogodke in nima značilnih potez romance ali balade.

Slog v pripovedni pesnitvi je navadno lagodnejši kot v romancah in baladah, pripovedovanje je obširnejše. Po vsebini so pripovedne pesmi zelo različne. Imamo jih v ljudskem in umetnem pesništvu.

Včasih je več pripovednih pesmi povezanih v venec ali ciklus. Venec ali ciklus obravnav pod skupnim naslovom sorodno snov v različnih situacijah in včasih tudi v različni pesniški obliki. (Naprimer Stritar, Raja; Aškerc, Stara pravda.)

Značilnosti epske pesnitve[uredi | uredi kodo]

  • Poezija z drugo besedo verzifikacija pomeni v širšem pomenu vso književnost v vezani obliki. Ožji pomen pa poezijo enači s pesmijo.
  • Za pesemska besedila je značilna vezana beseda in enakomerno zaporedje poudarjenih in nepoudarjenih zlogov.
  • Poznamo pripovedne ali epske pesmi, med katere spada tudi delo Pedenj-človek in laket-brada, kako sta se metala in izpovedne ali lirske pesmi.
  • Beseda epika izhaja iz grške besede epos, ki pomeni beseda, govor, pripoved ali epska pesnitev.
  • Epske pesmi pomenijo ubeseditev zunanjega predmetnega sveta.

V epski pesnitvi poznamo več vrst motivov[uredi | uredi kodo]

  • Nazadujoči (regresivni) [Rückwärtsschreitende], ki dejanja oddaljijo od njihovih ciljev
  • Zaviralni [Retardierende], ki zaustavijo potek dogajanja ali podaljšajo pot
  • Nazaj segajoče [Zurückgreifende], ki v sedanji čas prikličejo pretekle dogodke
  • Naprej segajoče [Vorgreifende], ki predvidevajo, kaj se bo dogajalo po pesnitvi

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]