Prava tintovka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prava tintovka

Prava tintnica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Fungi (glive)
Podkraljestvo: Dikarya
Deblo: Basidiomycota (prostotrosnice)
Poddeblo: Agaricomycotina
Razred: Agaricomycetes
Red: Agaricales (listarji)
Družina: Psathyrellaceae (črnivkarke)
Rod: Coprinopsis (tintovke)
Vrsta: C. atramentaria
Znanstveno ime
Coprinopsis atramentaria
(Bull.) Redhead, Vilgalys & Moncalvo (2001)
O uporabi mikomorfopoljaPredloga:Mikomorfopolje
O uporabi mikomorfopolja
Coprinopsis atramentaria
mikološke značilnosti:
 
tip himenija: lističi
 

klobuk: jajčast

 

pritrditev himenija: prost

 

bet: gol

 

ekologija: gniloživstvo

 
 

užitnost: užitna ali strupena

Prava tintovka (znanstveno ime Coprinopsis atramentaria) je gliva s pogojno užitno gobo iz družine črnivkark.

Opis[uredi | uredi kodo]

Prava tintovka ima sprva jajčast, nato zvonasto razprt, gladek, bledo siv klobuk s premerom od 3 do 4 cm. Običajno je klobuk nekoliko radialno zguban. Teme klobuka je temnejše od preostanka in je večkrat rahlo luskato. Lističi so sprva beli in izredno gosti, široki, prosti pri betu. Z dozorevanjem trosov postajajo lističi črnikasti in se spremenijo v črno, črnilu podobno tekočino, ki kaplja od roba klobuka.

Bet je bele barve, valjast in votel, proti vrhu polagoma zožen. V višino meri od 8 do 10 cm in ima premer od 0,5 do 1 cm. Proti dnišču je običajno nekoliko rjavkasto luskat.

Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]

Prava tintovka je splošno razširjena po severni polobli,[1] našli pa so jo tudi v Avstraliji,[2]

Pražena ali v juhi je zelo okusna goba, vendar se ob kombinaciji z alkoholom pojavi koprinski sindrom,[3] zastrupitev krvi. Simptomi sindroma so pordelost obraza, slabost, bruhanje, pospešeno bitje srca in mravljinčenje v okončinah. Simptomi se običajno pojavijo po petih do desetih minutah od zaužitja alkohola.

Nabirajo se samo gobe z belimi lističi.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Uljé, Kees. »Coprinus atramentarius (Bull.: Fr.) Fr. - Epicrisis: 243. 1838«. Coprinus (studies in coprinus). Pridobljeno 31. julija 2009.
  2. Fuhrer B (2005). A Field Guide to Australian Fungi. Melbourne: Bloomings Books. str. 43. ISBN 1-876473-51-7.
  3. Michelot, Didier (1992). »Poisoning by Coprinus atramentarius«. Natural Toxins. 1 (2): 73–80. doi:10.1002/nt.2620010203. PMID 1344910.