Potovalci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Potovalci je ena izmed črtic zbirke Misterij žene[1]. Potovalce je napisala slovenska pisateljica Zofka Kveder, ki je ustvarjala v literarnem obdobju naturalizma[2]. Najbolj znano delo Zofke Kveder je roman Njeno življenje. Črtica Potovalci je bila prvič objavljena v časopisu Ljubljanski zvon[3] leta 1906.

Avtorica črtice Potovalci: Zofka Kveder

Slog pisanja[uredi | uredi kodo]

V črtici ni premega govora in dialogov. V pisanju se je Zofka Kveder najbolj zanimala za ženska in socialna vprašanja. Črtica je napisana v bolj starinskem (arhaičnem) jeziku. Besedilo je zelo realno in ne prikriva "slabih stvari". To je tudi značilno za naturalizem, v katerem se nič ne prikriva, ampak se vse prikaže tako, kot je v resnici. Črtica Potovalci je precej pesimistična. Pisateljica je morala pri pisanju dobro poznati takratne razmere, čas izseljevanja. "Posledica" dobrega poznavanja je tudi črtica Potovalci.

Strnjena obnova[uredi | uredi kodo]

Zgodba govori o ljudeh, ki so se v kakršnem koli vremenu selili v Ameriko, da bi dobili delo in imeli boljši način življenja. Pred odhodom so nekateri živeli v majhnih hišah na ozkih ulicah, imeli so slabo higieno, malo hrane in vode, samo obrazi so se videli izpod umazanih oken v hiši. Bili so zelo revni. Po ulicah so se podili lopovi, cigani, trgovci, vlačuge in še veliko ničvrednežev. Ko so odhajali v Ameriko, so bili sorodniki oz. znanci zelo nesrečni, objemali so se, se jokali. Priredili so si manjšo pogostijo, da so še zadnjič bili skupaj na ta nepozabni večer. Bilo jim je hudo, a drugega jim ni preostalo. V Ameriki so hoteli postati bogata družina, ki bodo imeli delo, dobro higieno in veliko užitne in zdrave hrane. Iz pristanišča Hamburg je odplula ladja in odšli so na pot proti Ameriki. Bilo je ogromno jokanja, mahanja, poslavljanja. Zgodba pa govori tudi o priseljevanju iz Amerike v Hamburg. Kako so se nove družine priseljevale in hotele uspeti tukaj, če jim v Ameriki ni. A veliko se jih je trudilo zaman, nekateri pa so uspeli. Samo volja in sreča jih je pripeljala do tega. Iskali so domove za bivanje, kupovali hrano, spoznavali sosesko in ljudi. Ljudje so jih lepo sprejeli in priseljenci so bili kot domačini. Veliko so si pisali v tujino in bili presrečni. Lahko bi rekli, da je živela srečna, srčna kri.

Jezikovna analiza[uredi | uredi kodo]

Okrasni pridevki: bahate, umazana, krasne, strašne, neusmiljene ...
Zamenjan besedni red: Čemerno stoje bahate palače, umazani in raztrgani se mečkajo židje ...
Primera ali komparacija: tvoj jok je grenek kot pelin ...
Poosebitev ali personifikacija: stoje bahate palače ...
Starinske (arhaične) besede: žolt ...
Kip svobode, ena od ameriških znamenitosti. Postavljen je bil predvsem za v "pozdrav priseljencem", ki so pripluli v Ameriko.

Slovarček besed omenjenih v črtici Potovalci[uredi | uredi kodo]

beznica: zakoten, zanemarjen gostinski lokal,
žolt: rumen
kandelaber: drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka
vlačuga: prostitutka
novodošlec: kdor je nedavno, pred kratkim prišel,
jeka: odmev

Viri[uredi | uredi kodo]

Mojca Honzak, Vida M. Udovič, Skrivno življenje besed, berilo za 9. razred osnovne šole, Ljubljana 1999.
Zofka Kveder, Odsevi, Ljubljana, 1970.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikivir potovalci
Literarni pogovori: Potovalci

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zofka Kveder
Hamburg,
Evropa,
Izseljevanje,
naturalizem

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Misterij žene je zbirka črtic, ki jih je napisala Zofka Kveder
  2. Naturalizem je umetnostna smer, skrajna oblika realizma. Je neke vrste fotografiranje resničnosti. Naturaliste(pisatelje v tistem času) so zanimali predvsem socialni problemi. To literarno obdobje je potekalo približno od konca 19. in malo čez začetek 20. stoletja.
  3. Ljubljanski zvon je bil slovenski časopis, ki je izhajal od leta 1881 do 1941. Po njegovi vsebinski usmeritvah ga lahko uvrstimo med literarne časopise