Limfocit: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m - prestavitev Limfociti na Limfocit čez preusmeritev
Marko3 (pogovor | prispevki)
20.303 urejanja
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:SEM Lymphocyte.jpg|right|thumb|Limfocit, posnet z [[Vrstični elektronski mikroskop|vrstičnim elektronskim mikroskopom]].]]
[[Slika:SEM Lymphocyte.jpg|right|thumb|Limfocit, posnet z [[Vrstični elektronski mikroskop|vrstičnim elektronskim mikroskopom]].]]
'''Limfociti''' oz. '''celice limfatične vrste''' so ena od treh vrst levkocitov in predstavljajo 20% - 35% vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev ([[bakterija|bakterije]], [[mikrob]]i in [[virus]]i) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov v [[specifična obramba|specifični obrambi]].
'''Limfociti''' oz. '''celice limfatične vrste''' so ena od treh vrst [[bela krvnička|belih krvničk]] (levkocitov) in predstavljajo 20-35 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem [[kostni mozeg|kostnem mozgu]]. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev ([[bakterija|bakterij]], [[mikrob]]ov in [[virus]]ov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov v [[specifična obramba|specifični obrambi]].



== Razvoj limfocitov ==
== Razvoj limfocitov ==
Vrstica 7: Vrstica 6:
Limfociti se razvijejo prvotno iz [[pluripotentna matična celica|pluripotentne matične celice]] ([[PMC]]), vendar se slednje naprej razvijejo v [[multipotentna matična celica limfatične vrste|multipotenčne celice limfatične vrste]] ([[MMC]]-M), te pa se usmerijo v [[usmerjena matična celica limfatične vrste|usmerjene matične celice limfatične vrste]] ([[UMC]]). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:
Limfociti se razvijejo prvotno iz [[pluripotentna matična celica|pluripotentne matične celice]] ([[PMC]]), vendar se slednje naprej razvijejo v [[multipotentna matična celica limfatične vrste|multipotenčne celice limfatične vrste]] ([[MMC]]-M), te pa se usmerijo v [[usmerjena matična celica limfatične vrste|usmerjene matične celice limfatične vrste]] ([[UMC]]). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:


* Limfoblast
* [[Limfoblast]]
* Prolimfocit
* Prolimfocit
* Veliki limfocit
* Veliki limfocit
Vrstica 18: Vrstica 17:
* Plazmoblast
* Plazmoblast
* Proplazmocit
* Proplazmocit
* Plazmatka
* [[Plazmatka]]


'''Limfoblast''' je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec [[kri|krvi]]) obarvan z May-Grünwald Giemso. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno [[jedro]] pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve [[jedrce|jedrci]]. [[Kromatin]] je drobnozrnat. [[Citoplazma]] je svetlo modre barve.
'''Limfoblast''' je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec [[kri|krvi]]) obarvan po Mayu in Grünwaldu ali po Giemsi. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno [[jedro]] pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve [[jedrce|jedrci]]. [[Kromatin]] je drobno zrnat. [[Citoplazma]] je svetlo modre barve.


'''Prolimfocit''' meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobozrnat, z videzom [[mozaik]]a. Citoplazma je enake barve, vendar jo je več.
'''Prolimfocit''' meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot pri predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobo zrnat, z videzom [[mozaik]]a. Citoplazma je enake barve, vendar je je več.


'''Veliki limfocit''' običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.
'''Veliki limfocit''' običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.


'''Mali limfocit''' je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar jo je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.
'''Mali limfocit''' je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar je je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.


'''Limfoplazmocitoidna celica''' je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.
'''Limfoplazmocitoidna celica''' je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.
Vrstica 32: Vrstica 31:
'''Imunoblast''' je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.
'''Imunoblast''' je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.


'''Imunocit''' je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma sta enaki, s to razliko, da je slednja pretežno blo modre barve, ob robu celice pa temnejša.
'''Imunocit''' je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma so enaki, s to razliko, da je slednja pretežno bledo modre barve, ob robu celice pa temnejša.


'''Centroblast''', ki meri 10 - 40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobnozrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.
'''Centroblast''', ki meri 10-40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobno zrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.


'''Centrocit''' se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.
'''Centrocit''' se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.


'''Plazmoblast''', velikosti od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo.<ref>Beseda "bazofilno" se nanaša na možnost lahkega obarvanja z [[baza|bazičnimi]] barvili.</ref> Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V [[endoplazmatski retikulum|endoplazmatskem retikulumu]] ([[ER]]) s številnimi [[ribosomi]] nastajajo [[imunoglobini]].
'''Plazmoblast''', ki meri od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo. <!-- Beseda "bazofilno" se nanaša na možnost lahkega obarvanja z [[baza|bazičnimi]] barvili. --> Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V [[endoplazemski retikulum|endoplazemskem retikulumu]] ([[ER]]) s številnimi [[ribosomi]] nastajajo [[imunoglobin]]i.


'''Proplazmocit''' je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.
'''Proplazmocit''' je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.


'''Plazmatka''' meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice.<ref>Beseda "polu" se nanaša na točko v deleči se celici, iz katere potekajo niti delitvenega vretena.</ref> Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.
'''Plazmatka''' meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice. <!-- Beseda "polu" se nanaša na točko v deleči se celici, iz katere potekajo niti delitvenega vretena. --> Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.


Nekatere plazmatke vsebujejo tudi [[Russelovo telesce|Russelova telesca]].<ref>To velja tudi za zdrave osebe.</ref>
Nekatere plazmatke vsebujejo tudi [[Russelovo telesce|Russelova telesca]]. <!-- To velja tudi za zdrave osebe. -->


== Funkcija limfocitov ==
== Funkcija limfocitov ==
Vrstica 56: Vrstica 55:
* [[Granulociti]]
* [[Granulociti]]
* [[Monociti]]
* [[Monociti]]

== Opombe ==
<references/>


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

Redakcija: 21:11, 25. julij 2007

Limfocit, posnet z vrstičnim elektronskim mikroskopom.

Limfociti oz. celice limfatične vrste so ena od treh vrst belih krvničk (levkocitov) in predstavljajo 20-35 % vseh levkocitov. Nastajajo v rdečem kostnem mozgu. Zaradi svojih sposobnosti uničevanja tujih zajedavcev (bakterij, mikrobov in virusov) predstavljajo glavni del obrambnih mehanizmov v specifični obrambi.

Razvoj limfocitov

Limfociti se razvijejo prvotno iz pluripotentne matične celice (PMC), vendar se slednje naprej razvijejo v multipotenčne celice limfatične vrste (MMC-M), te pa se usmerijo v usmerjene matične celice limfatične vrste (UMC). Od tukaj naprej poteka razvoj po naslednjih stopnjah:

  • Limfoblast
  • Prolimfocit
  • Veliki limfocit
  • Mali limfocit
  • Limfoplazmocitoidna celica
  • Imunoblast
  • Imunocit
  • Centroblast
  • Centrocit
  • Plazmoblast
  • Proplazmocit
  • Plazmatka

Limfoblast je prva razpoznavna celica limfocitne vrste ob pogoju, da je preparat (v bistvu vzorec krvi) obarvan po Mayu in Grünwaldu ali po Giemsi. Meri 15 do 20 μm, okroglo ali ovalno jedro pa zavzema 4/5 celice, v katerem sta lahko eno ali dve jedrci. Kromatin je drobno zrnat. Citoplazma je svetlo modre barve.

Prolimfocit meri od 7 do 20 μm, jedro pa je enake oblike kot pri predhodniku in vsebuje jedrce. Kromatin je grobo zrnat, z videzom mozaika. Citoplazma je enake barve, vendar je je več.

Veliki limfocit običajno meri od 12 do 20 μm. Jedro je okroglo ali rahlo zažeto ter temno modre barve, z grudasto kromatinsko strukturo. Citoplazme je še vedno veliko, vendar je svetlo sivomodre barve in vsebuje azurofilna zrnca.

Mali limfocit je velikosti 9 do 12 μm. Jedro in struktura kromatina sta enaki. Jedrca niso več vidna z običajnim obarvanjem. Citoplazma je enake barve, vendar je je zelo malo in je omejena na ozek rob okoli jedra. Če so v tej stopnji azurofilna zrnca v citoplazmi prisotna, obstaja možnost, da se bo ta celica razvila v limfocit T.

Limfoplazmocitoidna celica je velikosti srednjega velikega limfocita in ima značilnosti limfocita in plazmatke.

Imunoblast je dokaj velika celica, z velikostjo od 20 do 30 μm. Jedro je okroglo z enim svetlim in velikim jedrcem v sredini. Kromatin je drobno mrežast. Citoplazma je obilna in je svetlo modre barve.

Imunocit je v povprečju večji od 20 μm. Jedro, struktura kromatina in citoplazma so enaki, s to razliko, da je slednja pretežno bledo modre barve, ob robu celice pa temnejša.

Centroblast, ki meri 10-40 μm, ima okroglo jedro z 2 do 4 jedrci, ki so ob robu jedra. Kromatin je drobno zrnast, citoplazme pa je malo in je modre barve.

Centrocit se od predhodnika razlikuje v tem, da je manjši in ima zažeto jedro, zrelejšo kromatinsko strukturo in svetlo modro citoplazmo.

Plazmoblast, ki meri od 20 do 30 μm, ima močno bazofilno citoplazmo. Jedro je veliko in okroglo, kromatin je rahel in drobno mrežast. V endoplazemskem retikulumu (ER) s številnimi ribosomi nastajajo imunoglobini.

Proplazmocit je vmesna stopnja med plazmoblastom in plazmatko. V jedru je še jedrce, kromatin je v manjših grudah. Prostornina citoplazme je večja.

Plazmatka meri od 12 do 20 μm in je ovalne oblike. Jedro je enake oblike in leži v enem polu celice. Kromatin je gost. Citoplazma je intezivno modre barve, ob enem delu jedra je svetlejša.

Nekatere plazmatke vsebujejo tudi Russelova telesca.

Funkcija limfocitov

Limfociti T

Limfociti B

Glej tudi

Zunanje povezave

http://www.cellsalive.com/antibody.htm
http://www.immunecentral.com/immune-system/iss6.cfm

Literatura

  1. A. Kocijančič, F. Mrevlje, D. Štajer. Interna medicina. Littera picta, Ljubljana 2005.
  2. Stušek, Peter. Biologija človeka. DZS, Ljubljana 2002.
  3. Pickering, W.R. Biologija: Shematski pregledi. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 2002.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Limfocit&oldid=955053«