Šanson: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: cs, de, eo, es, fi, fr, he, hr, it, ja, nl, no, pl, pt, ru, sv |
m Robot: Automated text replacement (-{{music-stub}} +{{Glasbena škrbina}}) |
||
| Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
Šanson sicer sega že v [[srednji vek]] in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo [[Georges Brassens]], [[Jacques Brel]], [[Édith Piaf]], [[Camille Dalmais]], [[Olivia Ruiz]] ... |
Šanson sicer sega že v [[srednji vek]] in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo [[Georges Brassens]], [[Jacques Brel]], [[Édith Piaf]], [[Camille Dalmais]], [[Olivia Ruiz]] ... |
||
{{Glasbena škrbina}} |
|||
{{music-stub}} |
|||
[[Kategorija:Glasba]] |
[[Kategorija:Glasba]] |
||
Redakcija: 18:27, 31. maj 2007
Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.
Značilnosti
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson ponavadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...
Zgodovina
Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...
