Lorentzeva sila

Lorentzova síla [lórencova ~] je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju:

$\mathbf {F} =e(\mathbf {E} +\mathbf {v} \times \mathbf {B} )$

Pri tem je F vektor sile, e električni naboj, E vektor jakosti električnega polja, v vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, B pa vektor gostote magnetnega polja.

Električno polje v smeri gibanja nabitega delca tega pospešuje ali zavira, električno polje v prečni smeri pa ga odklanja iz smeri. Prav tako delec odklanja tudi prečno magnetno polje, medtem ko magnetno polje v smeri gibanja delca na njegovo gibanje nima vpliva, saj je vektorski produkt dveh kolinearnih vektorjev enak nič.

Lorentzova sila nosi ime po nizozemskem fiziku Hendriku Antoonu Lorentzu.

Relativistična oblika

V posebni teoriji relativnosti Lorentzovo silo nadomestimo s četvercem Lorentzove sile:

$F^{\mu }=eg^{\mu \nu }M^{\nu \rho }u^{\rho }$

Pri tem je e električni naboj, $g^{\mu \nu }$ metrični tenzor, $M^{\nu \rho }$ antisimetrični tenzor elektromagnetnega polja, $u^{\rho }$ pa četverec hitrosti. Skladno z Einsteinovim zapisom seštevamo po indeksih tenzorja, ki se v izrazu ponovijo.

Literatura

• Janez Strnad, Fizika, 2. del: Elektrika, optika. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1978, str. 419. (COBISS)
• Janez Strnad, Fizika, 3. del: Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 79. (COBISS)