Inercialni opazovalni sistem: Razlika med redakcijama
+uvod |
|||
Vrstica 10: | Vrstica 10: | ||
==Splošna teorija relativnosti== |
==Splošna teorija relativnosti== |
||
[[Splošna teorija relativnosti]] postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko [[masa|maso]], tako da v njem ni [[težnost|gravitacijskega]] [[polje sil|polja]]. |
|||
==Literatura== |
==Literatura== |
Redakcija: 13:35, 17. december 2004
Inerciálni opazoválni sistém je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.
Klasična mehanika
V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.
Posebna teorija relativnosti
Splošna teorija relativnosti
Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.
Literatura
- Janez Strnad, Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1977, str. 18, 29.
- Janez Strnad, Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1982, str. 13-15.