Kremen: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m pp |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Kot pričajo kosi kremena v [[arheologija|arheoloških]] [[najdišče|najdiščih]], imenovani '''sileksi''', je bila ta vrsta [[roženec|roženca]] eden najbolj uporabljanih [[material]]ov za izdelavo [[skala|kamnitega]] orodja med [[kamena doba|kameno dobo]], saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] je ostal nujni [[mineral]]ni vir za netenje [[ogenj|ognja]]; tudi v [[vžigalnik]]ih [[smodnik]]a za prvo [[strelno orožje]] - [[kremenjača|kremenjačo]]. Od [[13. stoletje|13. stoletja]] do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v [[Anglija|Angliji]]. |
Kot pričajo kosi kremena v [[arheologija|arheoloških]] [[najdišče|najdiščih]], imenovani '''sileksi''', je bila ta vrsta [[roženec|roženca]] eden najbolj uporabljanih [[material]]ov za izdelavo [[skala|kamnitega]] orodja med [[kamena doba|kameno dobo]], saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] je ostal nujni [[mineral]]ni vir za netenje [[ogenj|ognja]]; tudi v [[vžigalnik]]ih [[smodnik]]a za prvo [[strelno orožje]] - [[kremenjača|kremenjačo]]. Od [[13. stoletje|13. stoletja]] do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v [[Anglija|Angliji]]. |
||
V [[Evropa|Evropi]] eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz [[Belgija|Belgije]] (Obourg, [[rudnik kremena]] v [[Spiennes|Spiennsu]]), obalni kredi [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], [[pariški bazen|pariškem bazenu]], [[senon]]skih [[sklad]]ih na nemškem otoku [[Rügen]] in [[jura|jurskih]] skladih okoli [[Poljska|poljskega]] [[ |
V [[Evropa|Evropi]] eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz [[Belgija|Belgije]] (Obourg, [[rudnik kremena]] v [[Spiennes|Spiennsu]]), obalni kredi [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], [[pariški bazen|pariškem bazenu]], [[senon]]skih [[sklad]]ih na nemškem otoku [[Rügen]] in [[jura|jurskih]] skladih okoli [[Poljska|poljskega]] [[Krakov]]a. Potrjeno je, da so kremen lomili že v [[paleolitik]]u, a je pridobivanje postalo pogostejše v [[neolitik]]u ([[Michelsberška kultura]] in [[kultura lijakastih čaš]]). |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 14:53, 30. oktober 2006
Krémen, (kremenják, kremeníca,...), je trda, sedimentna kriptokristalinska silikatna kamnina steklastega videza. Navadno je temno sive, modre, črne, ali globoko rjave barve. V glavnem se pojavlja v grudah in gmotah v kredi in apnencu.
Kot pričajo kosi kremena v arheoloških najdiščih, imenovani sileksi, je bila ta vrsta roženca eden najbolj uporabljanih materialov za izdelavo kamnitega orodja med kameno dobo, saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca 18. stoletja je ostal nujni mineralni vir za netenje ognja; tudi v vžigalnikih smodnika za prvo strelno orožje - kremenjačo. Od 13. stoletja do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v Angliji.
V Evropi eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz Belgije (Obourg, rudnik kremena v Spiennsu), obalni kredi Rokavskega preliva, pariškem bazenu, senonskih skladih na nemškem otoku Rügen in jurskih skladih okoli poljskega Krakova. Potrjeno je, da so kremen lomili že v paleolitiku, a je pridobivanje postalo pogostejše v neolitiku (Michelsberška kultura in kultura lijakastih čaš).
Glej tudi
Zunanje povezave
- Flintsource.net - evropska najdišča (v angleščini)