Vikar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
Shabicht (pogovor | prispevki)
Vrstica 2: Vrstica 2:
==Zgodovina==
==Zgodovina==
Vikariat je zgodovinsko pomenil cerkveno upravno enoto, ki je bila manjša kot [[župnija]] oziroma je bila del župnije in jo je vodil vikar. Tako imajo nekateri deli župnij, zlasti na [[Primorska|Primorskem]], še vedno naziv vikariat, vendar so se ti se v zadnjih letih s svojimi lokalnimi cerkvami in njihovim premoženjem večinoma preoblikovali v [[Podružnična cerkev|podružnice]].
Vikariat je zgodovinsko pomenil cerkveno upravno enoto, ki je bila manjša kot [[župnija]] oziroma je bila del župnije in jo je vodil vikar. Tako imajo nekateri deli župnij, zlasti na [[Primorska|Primorskem]], še vedno naziv vikariat, vendar so se ti se v zadnjih letih s svojimi lokalnimi cerkvami in njihovim premoženjem večinoma preoblikovali v [[Podružnična cerkev|podružnice]].
* Do zakonika [[cerkveno pravo|cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] so obstajali tudi vikariati v pomenu personalne cerkvene ustanove.
Do uveljavitve zakonika [[cerkveno pravo|cerkvenega prava]] iz leta [[1983]] so obstajali tudi vikariati v pomenu personalne cerkvene ustanove.

* Vikariat v sodobni [[Slovenija|Sloveniji]] pa je vezan na trenutno stanje organizirane duhovne oskrbe v Slovenski vojski (glej ''[[vojaški vikariat Slovenske vojske]]''). Gre za personalno strukturo duhovne oskrbe v nastajanju - glej [[vojaški vikar]].
Vikariati v sodobni [[Slovenija|Sloveniji]] so vezani na ureditev in pravni status izvajanja duhovne oskrbe v Slovenski vojski (glej [[vojaški vikariat Slovenske vojske]]) in [[vojaški vikar]]).


== Generalni vikar ==
== Generalni vikar ==

Redakcija: 14:58, 22. avgust 2021

Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec. Najpogosteje se uporablja v rimskokatoliški Cerkvi kot naziv za posebnega predstavnika škofa ali župnika:

Zgodovina

Vikariat je zgodovinsko pomenil cerkveno upravno enoto, ki je bila manjša kot župnija oziroma je bila del župnije in jo je vodil vikar. Tako imajo nekateri deli župnij, zlasti na Primorskem, še vedno naziv vikariat, vendar so se ti se v zadnjih letih s svojimi lokalnimi cerkvami in njihovim premoženjem večinoma preoblikovali v podružnice. Do uveljavitve zakonika cerkvenega prava iz leta 1983 so obstajali tudi vikariati v pomenu personalne cerkvene ustanove.

Vikariati v sodobni Sloveniji so vezani na ureditev in pravni status izvajanja duhovne oskrbe v Slovenski vojski (glej vojaški vikariat Slovenske vojske) in vojaški vikar).

Generalni vikar

V vsaki škofiji mora krajevni škof postaviti generalnega vikarja, ki mu pomaga pri vodstvu celotne škofije. Generalni vikar ima v vsej škofiji po funkciji krajevnemu škofu enako izvršno oblast, kot jo ima škof po cerkvenem pravu. Generalni vikar opravlja administrativne zadeve in škofu poroča o pomembnih zadevah, ki so že bile opravljene, bodisi jih je potrebno prednostno opraviti v škofiji.

Glej tudi