Koncept: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
Koncept je [[sopomenka]] za zamisel.<ref name="sskj" /> |
Koncept je [[sopomenka]] za zamisel.<ref name="sskj" /> |
||
[[Slika:Generalization process using trees |
[[Slika:Generalization process using trees.svg|thumb|right|alt=Diagram|Kadar se z [[mišljenje]]m ustvari posplošitev, kot je na primer koncept ''drevesa'', se povzamejo podobnosti iz številnih primerov. Poenostavljanje omogoča [[globoko učenje|višjenivojsko mišljenje]].]] |
||
V [[metafizika|metafiziki]] in še posebej [[ontologija|ontologiji]] je '''koncept''' osnovna [[kategorija|kategorija]] obstoja. V [[sodobna filozofija|sodobni filozofiji]] obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:<ref name="Stanford Encycl">{{sktxt|Margolis|Lawrence|2011}}.</ref> |
V [[metafizika|metafiziki]] in še posebej [[ontologija|ontologiji]] je '''koncept''' osnovna [[kategorija|kategorija]] obstoja. V [[sodobna filozofija|sodobni filozofiji]] obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:<ref name="Stanford Encycl">{{sktxt|Margolis|Lawrence|2011}}.</ref> |
||
Redakcija: 13:23, 9. april 2021
Koncépt[1] je abstrakcija ali posplošitev iz izkušnje ali rezultat transformacije obstoječih konceptov. Koncept konkretizira vse svoje dejanske ali možnostne primere, naj si bodo to stvari v resničnem svetu ali druge zamisli (ideje). Koncepte obravnavajo v mnogih, če ne v vseh, znanstvenih vedah, bodisi eksplicitno, kot na primer psihologija, filozofija, ali implicitno, kot na primer matematika, fizika.
Koncept je sopomenka za zamisel.[1]
V metafiziki in še posebej ontologiji je koncept osnovna kategorija obstoja. V sodobni filozofiji obstajajo vsaj trije prevladujoči načini razumevanja konceptov:[2]
- kot miselne predstavitve, kjer so koncepti entitete, ki obstajajo v možganih.
- kot zmožnosti, kjer so koncepti zmožnosti svojske kognitivnim posredovalcem.
- kot abstraktni objekti, kjer so objekti sestavine podmen, ki posredujejo med mislijo, jezikom in referenti.
Etimologija
Izraz »koncept« se zasledi med letoma 1554 in 1560 (latinsko conceptus (m), concepta (ž), conceptum (s); množina conceptī, conceptae, concepta) – predstavljati si (nekaj)).[3] Kar se danes označuje za »klasično teorijo konceptov«, je Aristotelova teorija o definiciji strokovnih izrazov (terminov). Pomen koncepta raziskuje glavni tok informacijskih znanosti,[4][5] kognitivnih znanosti, metafizike in filozofije mišljenja. V kontekstih računalniških in informacijskih znanosti se posebej izraz 'koncept' velikokrat rabi na nejasne ali neskladne načine.[6]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 »koncept«. SSKJ. 2. april 2014. Pridobljeno 18. septembra 2014.
- ↑ Margolis; Lawrence (2011).
- ↑ »The American Heritage Dictionary of the English Language: Fourth Edition« (v angleščini).
- ↑ Stock (2010).
- ↑ Hjørland (2009).
- ↑ Smith (2004).
Viri
- Hjørland, Birger (2009). »Concept Theory«. Journal of the American Society for Information Science and Technology. Zv. 60, št. 8. str. 1519–1536. doi:10.1002/asi.21082.
{{navedi revijo}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč) - Margolis, Eric; Lawrence, Stephen (17. maj 2011). »Concepts«. Stanford Encyclopedia of Philosophy (v angleščini). Metaphysics Research Lab at Stanford University. Pridobljeno 6. novembra 2012.
{{navedi splet}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč) - Smith, Barry (2004). »Beyond Concepts, or: Ontology as Reality Representation« (PDF). Proceedings of the Third International Conference (FOIS 2004). Formal Ontology and Information Systems. Amsterdam: IOS Press. str. 73–84.
{{navedi conference}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč); Prezrt neznani parameter|booktitle=(predlagano je|book-title=) (pomoč) - Stock, Wolfgang G. (2010). »Concepts and semantic relations in information science«. Journal of the American Society for Information Science and Technology. Zv. 61, št. 10. str. 1951–1969. doi:10.1002/asi.21382.
{{navedi revijo}}: Neveljaven|ref=harv(pomoč)
 | Ta članek o filozofiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
