Pojdi na vsebino

Tribok: Razlika med redakcijama

dodanih 8.195 zlogov ,  pred 1 letom
dopolnjeno iz en wiki
(dopolnjeno iz en wiki)
{{slog}}
 
[[Slika:Trebuchet1.png|thumb|right|200px|Tribok]]
 
'''Tribok''' (tudi(francosko ''trébuchet'trebušet', arabsko ''al-manjaniq'', kitajsko ''pao'' (砲)) je protiutežna [[mehanska metalna naprava]] podobna [[Katapult (orožje)|katapult]]u, ki je bila v uporabi od leta [[1250]] do konca [[srednji vek|srednjega veka]].
 
Tribok je v bistvu povečana [[prača]], ki izrablja [[utež]], da nato izvrže izstrelek. Razširjen je bil predvsem v srednjem veku. Zgradili so ga kar na samem bojišču, ker je bil pretežak za vleko. Povprečen iztrelek je bil težak 150 kg. Tak izstrelek je potoval do 200 metrov daleč, namenjen je bil predvsem za uničevanje strelnih lin in obrambnih stolpov. Izstrelki so bili kamnite ali svinčene krogle, v času [[kuga|kuge]] pa so vanj namestili tudi glave in trupla umrlih za kugo. Protiutež je tehtala tudi do 7 ton (odvisno od velikosti triboka).
 
Obstajata dve glavni vrsti trebušettribokov. Prvi je vlečni trebušettribok ali ''mangonel'', ki s pomočjo delovne sile zaniha roko. Na Kitajskem se je prvič pojavil v 4. stoletju p. n. št. Tehnologijo, ki so jo Avari prevažali proti zahodu, so v poznem 6. stoletju našega štetja sprejeli Bizantinci, v naslednjih stoletjih pa njihovi sosedje. Kasnejši in pogosto večji in močnejši, protiutežprotiutežni trebušettribok, s pomočjo protiuteži zaniha roko. V krščanskih in muslimanskih deželah okoli Sredozemlja se je pojavil v 12. stoletju, Mongoli pa so ga v 13. stoletju prenesli nazaj na Kitajsko.
 
== Gibljiva utežZasnova ==
TrebušetTribok je sestavljenisestavljen stroj, ki izkorišča mehansko prednost vzvoda, za metanje izstrelka. Običajno gre za velike konstrukcije, katerih dolžina tramu je 15 metrov, nekatere pa naj bi bile še večje.{{sfn|Saimre|2007|p=66}} Izdelane so predvsem iz lesa, ponavadipo ojačaneganavadi ojačenega s kovino, usnjem, vrvjo in drugimi materiali. Običajno so nepremični in jih je treba sestaviti na kraju samem, po možnosti z uporabo lokalnega lesa, z vojsko na mesto obleganja ali bitke pa so pripeljani le ključni deli.
 
TrebušetTribok je sestavljen predvsem iz dolgega nosilca na katerega je pritrjena os, ki je visoko nad tlemi tako, da se lahko tram vrti navpično skozi širok lok (običajno nad 180°). Na enem koncu tramutrama je pritrjena zanka, ki drži izstrelek. Izstrelek se vrže, ko se tram hitro zasuka z uporabo sile na nasprotni konec tramutrama. Mehansko prednost dobimo predvsem s tem, da je odsek trama nosilca veliko daljši od nasprotnega odseka, kjer deluje sila - običajno 4 do 6 krat daljši.{{sfn|Saimre|2007|p=65}}
 
Razlika med protiutežnim in vlečnimi trebušetomtribokom je v tem, kakšno silo uporabljajo. TrebušetTribok z protiutežjo uporabljajuporablja gravitacijo; potencialna energija se shrani tako, da se počasi dvigne izredno težak zaboj (običajno napolnjena s kamni, peskom ali svincem), pritrjenapritrjen na krajši konec nosilca (običajno na tečajni povezavi), in se po ukazu sprosti. Vlečni trebušejitriboki uporabljajo človeško moč; na ukaz moški vlečejo vrvi, pritrjene na krajši konec trebušetatriboka. Zaradi težav pri večkratnem in predvidljivem usklajevanju vlečenja številnih moških so protiuteži primerne za večje stroje, čeprav so za inženirja bolj zapleteni.
 
Ko deluje trebušettribok, sila povzroči pospeševanje vrtenja tramutrama okoli osi (vrtišče vzvoda). Ti dejavniki pomnožijo pospešek, ki se prenaša na metalni del tramutrama in pritrjeno zanko. Zanka se začne vrteti z tramom, vendar se vrti dlje (običajno približno 360 °) in zato hitreje, s čimer prenese to povečano hitrost na izstrelek. Dolžina zanke povečuje mehansko prednost in spreminja tudi smer, tako da ob izpustu iz zanke izstrelek potuje z želeno hitrostjo in kotom, da se doseže cilj. Prilagoditev sprostitvene točke zanke je glavno sredstvo za natančno uravnavanje dosega, saj je ostalo delovanje trebušettriboka po izdelavi težko prilagoditi.
 
Izstrelek je lahko skoraj vse, tudi ruševine, razpadajoča trupla ali goreči premeti, vendar je bil običajno velik kamen. Kamen ali celo kovina, posebej obdelani, da so okrogli in gladki, zagotavljajo najboljši domet in predvidljivost. Ko poskušate prebiti sovražne stene, je pomembno, da uporabite material, ki se ob udarcu ne bo razbil.{{sfn | Saimre | 2007 | p = 73}} Leta 1332 so med obleganjem gradu Schwanau (v Alzaciji) triboki v notranjost obzidja izstreljevali sode, napolnjene z odpadki! Voda in hrana sta postali neužitni in obleganci so se morali predati.
 
== Gibljiva utež ==
V srednjem veku je tribok postajal učinkovitejši zaradi zelo pomembne novosti: pritrjeno utež je zamenjala gibljiva. Zagon gibljive uteži zavira gibanje nihala in ga v navpičnem položaju tako rekoč ustavi. Orožje je zaradi tega lahko manjše, pa tudi odskakovanje naprave se zmanjša. Hitrost streljanja je zato lahko večja, saj triboka ni več treba po vsakem strelu ponovno nameščati. Poleg tega je bil boljši prenos energije s triboka na iztrelek, torej ga lahko izstrelimo dlje in natančneje.
 
== ZasnovaRočni tribok ==
Ročni tribok (grško ''cheiromangana'') je bil pas, ki je bil pritrjen na drog z vzvodnim mehanizmom za metanje izstrelkov. V bistvu je bil vlečni tribok z enim človekom, ki ga je cesar Nikeforos II. Fokas okoli leta 965 uporabil za motenje sovražnih formacij na prostem. Omenjen je bil tudi v ''Taktiki'' generala Nikefora Ourana (ok. 1000) in navedena v ''De obsidione toleranda'' (anonimni avtor) kot oblika topništva.<ref>{{harvnb|Chevedden|2000|p=110}}</ref>
 
== Hibridni tribok ==
Po mnenju Paula E. Cheveddena naj bi obstajal hibridni tribok, ki je uporabljal tako protiutež kot človeški pogon. Vendar od trenutka, ko naj bi bili uporabljeni, ne obstajajo nobene ilustracije ali opisi naprave. Celoten argument za obstoj hibridnih tribokov temelji na poročilih o vedno bolj učinkoviti obleganju.
 
== Propad vojaške uporabe ==
Z uvedbo smodnika je tribok začel izgubljati svoje mesto kot izbirni oblegovalni stroj. Triboki so se še vedno uporabljali tako pri obleganju [[Burgos]]a (1475–1476) kot pri obleganju [[Rodos]]a (1480). Eden zadnjih zabeleženih vojaških uporab je bil [[Hernán Cortés]] ob obleganju azteške prestolnice [[Tenochtitlán]] leta 1521. Poročila o napadu opozarjajo, da je bila njegova uporaba motivirana z omejeno ponudbo smodnika. Poskus naj bi bil neuspešen: prvi izstrelek je pristal na samem triboku in ga uničil.<ref>{{harvnb|Chevedden|1995|p=5}}</ref>
 
Na Kitajskem so zadnjič resno razmišljali o tribokih za vojaške namene leta 1480. Pozneje o njih ni več slišati.{{sfn|Needham|1994|p=229}}
Trebušet je sestavljeni stroj, ki izkorišča mehansko prednost vzvoda, za metanje izstrelka. Običajno gre za velike konstrukcije, katerih dolžina tramu je 15 metrov, nekatere pa naj bi bile še večje. Izdelane so predvsem iz lesa, ponavadi ojačanega s kovino, usnjem, vrvjo in drugimi materiali. Običajno so nepremični in jih je treba sestaviti na kraju samem, po možnosti z uporabo lokalnega lesa, z vojsko na mesto obleganja ali bitke pa so pripeljani le ključni deli.
 
==Galerija==
Trebušet je sestavljen predvsem iz dolgega nosilca na katerega je pritrjena os, ki je visoko nad tlemi tako, da se lahko tram vrti navpično skozi širok lok (običajno nad 180°). Na enem koncu tramu je pritrjena zanka, ki drži izstrelek. Izstrelek se vrže, ko se tram hitro zasuka z uporabo sile na nasprotni konec tramu. Mehansko prednost dobimo predvsem s tem, da je odsek trama nosilca veliko daljši od nasprotnega odseka, kjer deluje sila - običajno 4 do 6 krat daljši.
<gallery widths="180" heights="180" class="center">
File:Trebuchet1.png|Francoska risba srednjeveškega triboka iz 19. stoletja
File:Nykøbing Falster - kastemaskine, en blide.jpg|Tribok v Middelaldercentretu na Danskem
File:Kyivtrebuchet.JPG|Tribok, ki so ga postavili izgredniki na ulici Hrushevskoho, Kijev, 2014
File:Trebuchet.jpg|Tribok z protiutežjo v Château des Baux v Franciji
File:Stirling Warwolf Trebuchet.jpg|Tribok narejen po zasnovi "Warwolf"
</gallery>
 
== Sklici ==
Razlika med protiutežnim in vlečnimi trebušetom je v tem, kakšno silo uporabljajo. Trebušet z protiutežjo uporabljaj gravitacijo; potencialna energija se shrani tako, da se počasi dvigne izredno težak zaboj (običajno napolnjena s kamni, peskom ali svincem), pritrjena na krajši konec nosilca (običajno na tečajni povezavi), in se po ukazu sprosti. Vlečni trebušeji uporabljajo človeško moč; na ukaz moški vlečejo vrvi, pritrjene na krajši konec trebušeta. Zaradi težav pri večkratnem in predvidljivem usklajevanju vlečenja številnih moških so protiuteži primerne za večje stroje, čeprav so za inženirja bolj zapleteni.
{{sklici|2}}
 
== Literatura ==
Ko deluje trebušet, sila povzroči pospeševanje vrtenja tramu okoli osi (vrtišče vzvoda). Ti dejavniki pomnožijo pospešek, ki se prenaša na metalni del tramu in pritrjeno zanko. Zanka se začne vrteti z tramom, vendar se vrti dlje (običajno približno 360 °) in zato hitreje, s čimer prenese to povečano hitrost na izstrelek. Dolžina zanke povečuje mehansko prednost in spreminja tudi smer, tako da ob izpustu iz zanke izstrelek potuje z želeno hitrostjo in kotom, da se doseže cilj. Prilagoditev sprostitvene točke zanke je glavno sredstvo za natančno uravnavanje dosega, saj je ostalo delovanje trebušet po izdelavi težko prilagoditi.
 
{{refbegin|2}}
== Paket presenečenja ==
* {{cite journal|last=Chevedden|first=Paul E.|title=The Trebuchet|journal=Scientific American|date=July 1995|volume=273|issue=1|pages=66–71|doi=10.1038/scientificamerican0795-66|bibcode=1995SciAm.273a..66C|url=http://www.deremilitari.org/resources/pdfs/trebuchet.pdf|display-authors=etal|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111041349/http://www.deremilitari.org/resources/pdfs/trebuchet.pdf|archive-date=2012-01-11}}. Original version.
Leta 1332 so med obleganjem gradu Schwanau (v Alzaciji) triboki v notranjost obzidja izstreljevali sode, napolnjene z odpadki! Voda in hrana sta postali neužitni in obleganci so se morali predati.
* {{Cite journal | last = Chevedden | first = Paul E. | title = The Invention of the Counterweight Trebuchet: A Study in Cultural Diffusion | journal = Dumbarton Oaks Papers | volume = 54 | pages = 71–116 | year = 2000 | doi = 10.2307/1291833 | jstor = 1291833}}
*{{citation|last=Nicolle|first=David|year=2003|title=Medieval Siege Weapons 2|publisher=Osprey Publishing}}
* {{cite journal|last=Dennis|first=George|title=Byzantine Heavy Artillery: The Helepolis|journal=Greek, Roman, and Byzantine Studies|issue=39|year=1998}}
* {{Citation |last=Graff |first=David A. |title=The Eurasian Way of War Military Practice in Seventh-Century China and Byzantium |year=2016 |publisher=Routledge}}
* {{cite book|last=Gravett|first=Christopher|title=Medieval Siege Warfare|publisher=Osprey Publishing|year=1990}}
* {{cite journal|last=Hansen|first=Peter Vemming|title=Medieval Siege Engines Reconstructed: The Witch with Ropes for Hair|journal=Military Illustrated|issue=47|date=April 1992|pages=15–20}}
* {{cite journal|last=Hansen|first=Peter Vemming|title=Experimental Reconstruction of the Medieval Trebuchet|journal=Acta Archaeologica|issue=63|year=1992|pages=189–208|url=http://www.middelaldercentret.dk/acta.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070403020732/http://www.middelaldercentret.dk/acta.html|archive-date=2007-04-03}}
* {{cite book|last=Jahsman|first=William E.|author2=MTA Associates |title=The Counterweighted Trebuchet – an Excellent Example of Applied Retromechanics|year=2000|url=http://www.thehurl.org/tiki-download_file.php?fileId=9}}
* {{cite book|last=Jahsman|first=William E.|author2=MTA Associates |title=FATAnalysis |year=2001|url=http://www.ripcord.ws/FATAnalysis.PDF}}
* {{cite book |last1=Janin |first1=Hunt |last2=Carlson |first2=Ursula |title=Mercenaries in Medieval and Renaissance Europe |url=https://books.google.com/books?id=1fwQAAAAQBAJ&pg=PA41 |date=10 January 2014 |publisher=McFarland |location=Jefferson, North Carolina |isbn=978-1-4766-1207-2 |oclc=1045562559 |access-date=30 October 2018 |ref={{harvid|Janin|2014}} }}
* {{cite book|last=Archbishop of Thessalonike|first=John I|title=Miracula S. Demetrii, ed. P. Lemerle, Les plus anciens recueils des miracles de saint Demitrius et la penetration des slaves dans les Balkans|publisher=Centre National de la Recherche Scientifique|year=1979}}
* {{cite book|last=Liang|first=Jieming|title=Chinese Siege Warfare: Mechanical Artillery & Siege Weapons of Antiquity – An Illustrated History|year=2006}}
* {{Citation|last=Needham|first=Joseph|year=1994|title=Science and Civilization in China Volume 5 Part 6|publisher=Cambridge University Press}}
* {{cite book|last=Needham|first=Joseph|title=Science and Civilization in China|publisher=Cambridge University Press|year=2004|page=218}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|year=1986|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Part 2|publisher=Caves Books, Ltd.}}
*{{cite book |editor-first=T. F. X. |editor-last=Noble |title=Charlemagne and Louis the Pious: The Lives by Einhard, Notker, Ermoldus, Thegan and the Astronomer |publisher=Pennsylvania State University Press |year=2009}}
* {{cite book|last=Payne-Gallwey|first=Sir Ralph|chapter= LVIII The Trebuchet|title=The Crossbow With a Treatise on the Balista and Catapult of the Ancients and an Appendix on the Catapult, Balista and Turkish Bow|year=1903|edition=Reprint|pages=308–315}}
*{{citation|last=Purton|first=Peter|year=2009|title=A History of the Early Medieval Siege c.450-1200|publisher=The Boydell Press}}
*{{citation|last=Purton|first=Peter|year=2010|title=A History of the Late Medieval Siege 1200-1500|publisher=The Boydell Press}}
* {{Citation |last=Saimre|first=Tanel|title=Trebuchet – a gravity operated siege engine. A Study in Experimental Archaeology|year=2007|url=http://www.kirj.ee/public/va-arh/arch-2006-1-3.pdf}}
* {{cite book|last=Siano|first=Donald B.|title=Trebuchet Mechanics|date=November 16, 2013|url=http://www.algobeautytreb.com/trebmath356.pdf}}
* {{Citation|last=Turnbull|first=Stephen|year=2001|title=Siege Weapons of the Far East (1) AD 612-1300|publisher=Osprey Publishing}}
* {{cite book|last=Al-Tarsusi|title=Instruction of the masters on the means of deliverance from disasters in wars. Bodleian MS Hunt. 264. ed. Cahen, Claude, "Un traite d'armurerie compose pour Saladin"|publisher=Bulletin d'etudes orientales 12 [1947–1948]:103–163|year=1947}}
{{refend}}
 
== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Trebuchet|Tribok}}
* [https://www.pbs.org/wgbh/nova/lostempires/trebuchet/ Secrets of Lost Empires: Medieval Siege (building of and history of trebuchets)], from the Nova (American TV series) website
* [https://web.archive.org/web/20140117034804/http://www.warwicksiege.co.uk/ Warwick trebuchet]
* [https://web.archive.org/web/20110726135919/http://philipmcgaw.com/medieval-siege-society/trebuchet-demonstration/ Video Demonstration] of the Medieval Siege Society's trebuchet
* [http://farm3.static.flickr.com/2457/3615373610_c4279efb27_b.jpg Caerphilly Castle trebuchet shooting]
* [http://www.redstoneprojects.com/trebuchetstore/largetrebuchetanimated.html Trebuchet animation]
* [http://www.trebuchetplan.com/ Trebuchet plans]
 
[[:en:Trebuchet|Trebuchet]]
 
{{orozje-stub}}
{{Portal-Vojaštvo}}
 
[[Kategorija:Mehanske metalne naprave]]
[[Kategorija:Znanost in tehnika na Kitajskem‎]]
45.331

urejanj