Organel: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:biological cell.svg|thumb|right|350px|Tipična [[živali|živalska]] celica z organeli in drugimi celičnimi strukturami v [[citoplazma|citoplazmi]]: (1) [[jedrce]] (2) [[celično jedro|jedro]] (3) [[ribosom]] (4) [[vezikel]] (5) zrnati [[endoplazemski retikulum]] (6) [[Golgijev aparat]] (7) [[citoskelet]] (8) gladki endoplazemski retikulum (9) [[mitohondrij]]a (10) [[vakuola]] (11) [[citosol]] (12) [[lizosom]] (13) [[centriol]]]] |
[[Slika:biological cell.svg|thumb|right|350px|Tipična [[živali|živalska]] celica z organeli in drugimi celičnimi strukturami v [[citoplazma|citoplazmi]]: (1) [[jedrce]] (2) [[celično jedro|jedro]] (3) [[ribosom]] (4) [[vezikel]] (5) zrnati [[endoplazemski retikulum]] (6) [[Golgijev aparat]] (7) [[citoskelet]] (8) gladki endoplazemski retikulum (9) [[mitohondrij]]a (10) [[vakuola]] (11) [[citosol]] (12) [[lizosom]] (13) [[centriol]]]] |
||
'''Organel''' je strukturna in funkcionalna enota [[celica|celice]], kjer potekajo [[presnova|presnovni]] in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice. |
'''Organel''', tudi '''organček''',<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530655/organel?query=organel&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 1. 2021.</ref> je strukturna in funkcionalna enota [[celica|celice]], kjer potekajo [[presnova|presnovni]] in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice. |
||
Organele delimo na zrnate ([[ribosom]]), enomembranske ([[endoplazemski retikulum]], [[Golgijev aparat]], [[vakuola]]), dvomembranske ([[Celično jedro|jedro]], [[mitohondrij]], [[kloroplast]]) in nitaste ([[biček]], [[migetalka]], [[bazalno telesce]], [[centriol]]). |
Organele delimo na zrnate ([[ribosom]]), enomembranske ([[endoplazemski retikulum]], [[Golgijev aparat]], [[vakuola]]), dvomembranske ([[Celično jedro|jedro]], [[mitohondrij]], [[kloroplast]]) in nitaste ([[biček]], [[migetalka]], [[bazalno telesce]], [[centriol]]). |
||
Membranski organeli so značilni samo za [[evkarionti|evkariontski]] tip celice, zrnati in nekateri nitasti (biček) pa tudi za [[prokarionti|prokariontski]] tip celice. |
Membranski organeli so značilni samo za [[evkarionti|evkariontski]] tip celice, zrnati in nekateri nitasti (biček) pa tudi za [[prokarionti|prokariontski]] tip celice. |
||
Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo [[dednina|dednino]]. Po [[endosimbiontska teorija|endosimbiontski teoriji]] naj bi dvomembranski organeli, tj. mitohondriji in [[plastid]]i izvirali iz nekdaj prostoživečih prokariontskih organizmov, ki jih je matična celica vključila vase. Poleg lastne DNK, ki ima značilnosti prokariontske, imajo tudi [[celična membrana|membrano]], podobno prokariontski, zelo specifično vlogo (zaradi katere naj bi sploh prišlo do vključitve) in nekatere druge strukturne podobnosti z danes živečimi prokarionti. Tudi [[celična delitev|delijo]] se s [[cepitev|cepitvijo]], ločeno od matične celice. Organeli naj bi kasneje z optimizacijo izgubili velik del genskega zapisa in danes samostojno ne morejo več preživeti. |
Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo [[dednina|dednino]]. Po [[endosimbiontska teorija|endosimbiontski teoriji]] naj bi dvomembranski organeli, tj. mitohondriji in [[plastid]]i, izvirali iz nekdaj prostoživečih prokariontskih organizmov, ki jih je matična celica vključila vase. Poleg lastne DNK, ki ima značilnosti prokariontske, imajo tudi [[celična membrana|membrano]], podobno prokariontski, zelo specifično vlogo (zaradi katere naj bi sploh prišlo do vključitve) in nekatere druge strukturne podobnosti z danes živečimi prokarionti. Tudi [[celična delitev|delijo]] se s [[cepitev|cepitvijo]], ločeno od matične celice. Organeli naj bi kasneje z optimizacijo izgubili velik del genskega zapisa in danes samostojno ne morejo več preživeti. |
||
Ob delitvi matične celice se organeli enakomerno porazdelijo v obe hčerinski celici in se delijo naknadno, v fazi |
Ob delitvi matične celice se organeli enakomerno porazdelijo v obe hčerinski celici in se delijo naknadno, v fazi |
||
== Sklici == |
|||
{{sklici}} |
|||
{{Commonscat|Organelles}} |
{{Commonscat|Organelles}} |
||
Redakcija: 11:42, 6. januar 2021
Organel, tudi organček,[1] je strukturna in funkcionalna enota celice, kjer potekajo presnovni in drugi procesi ločeno od preostalega dela celice.
Organele delimo na zrnate (ribosom), enomembranske (endoplazemski retikulum, Golgijev aparat, vakuola), dvomembranske (jedro, mitohondrij, kloroplast) in nitaste (biček, migetalka, bazalno telesce, centriol). Membranski organeli so značilni samo za evkariontski tip celice, zrnati in nekateri nitasti (biček) pa tudi za prokariontski tip celice.
Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo dednino. Po endosimbiontski teoriji naj bi dvomembranski organeli, tj. mitohondriji in plastidi, izvirali iz nekdaj prostoživečih prokariontskih organizmov, ki jih je matična celica vključila vase. Poleg lastne DNK, ki ima značilnosti prokariontske, imajo tudi membrano, podobno prokariontski, zelo specifično vlogo (zaradi katere naj bi sploh prišlo do vključitve) in nekatere druge strukturne podobnosti z danes živečimi prokarionti. Tudi delijo se s cepitvijo, ločeno od matične celice. Organeli naj bi kasneje z optimizacijo izgubili velik del genskega zapisa in danes samostojno ne morejo več preživeti.
Ob delitvi matične celice se organeli enakomerno porazdelijo v obe hčerinski celici in se delijo naknadno, v fazi
Sklici
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5530655/organel?query=organel&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 1. 2021.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
 | Ta članek s področja celične biologije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |