Veterinarska medicina: Razlika med redakcijama
veterinar ima 10 semestro 2 v enem letu studira torej 5 let spremenila sem samo to ker je tam pisalo 6 let |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
V razvitem svetu to dejavnost opravljajo usposobljeni posamezniki - '''veterinarji''', ki dobijo ta naziv po zaključenem šolanju na ustrezni visokošolski ustanovi - veterinarski fakulteti. Po 5 letih (10 semestrov) študija prejme naziv doktor veterinarske medicine. Pri nekaterih posegih imajo lahko podporno vlogo strokovnjaki različnih področij [[medicina|medicine]], npr. [[fizioterapija|fizioterapevti]], [[Dentalna medicina|zobozdravniki]] ipd. Drugje se z zdravljenjem živali ukvarjajo tudi ljudje brez formalne izobrazbe. |
V razvitem svetu to dejavnost opravljajo usposobljeni posamezniki - '''veterinarji''', ki dobijo ta naziv po zaključenem šolanju na ustrezni visokošolski ustanovi - veterinarski fakulteti. Po 5 letih (10 semestrov) študija prejme naziv doktor veterinarske medicine. Pri nekaterih posegih imajo lahko podporno vlogo strokovnjaki različnih področij [[medicina|medicine]], npr. [[fizioterapija|fizioterapevti]], [[Dentalna medicina|zobozdravniki]] ipd. Drugje se z zdravljenjem živali ukvarjajo tudi ljudje brez formalne izobrazbe. |
||
== Glej še == |
|||
* [[Seznam slovenskih veterinarjev]] |
|||
* [[Veterinarska fakulteta v Ljubljani]] |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
Redakcija: 17:00, 26. november 2020
Veterinarska medicina, krajše veterina, je področje naravoslovja in zdravstvena veda, ki se ukvarja s preprečevanjem, diagnozo in zdravljenjem bolezni in poškodb pri živalih. Področje dela je obsežno, saj zajema vse možne bolezni in poškodbe pri vseh živalskih vrstah, tako domačih kot divjih.
V razvitem svetu to dejavnost opravljajo usposobljeni posamezniki - veterinarji, ki dobijo ta naziv po zaključenem šolanju na ustrezni visokošolski ustanovi - veterinarski fakulteti. Po 5 letih (10 semestrov) študija prejme naziv doktor veterinarske medicine. Pri nekaterih posegih imajo lahko podporno vlogo strokovnjaki različnih področij medicine, npr. fizioterapevti, zobozdravniki ipd. Drugje se z zdravljenjem živali ukvarjajo tudi ljudje brez formalne izobrazbe.