Franc Jožef Hanibal Hohenwart: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
'''Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart''', [[Kranjska|kranjski]] [[naravoslovec]], * [[24. maj]] [[1771]], [[Ljubljana]], † [[2. avgust]] [[1844]]. |
'''Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart''', [[Kranjska|kranjski]] [[naravoslovec]], * [[24. maj]] [[1771]], [[Ljubljana]], † [[2. avgust]] [[1844]]. |
||
Franc grof Hohenwart, tudi ''Hochenwart'', je [[naravoslovje]] in [[rudarstvo]] študiral na [[Dunaj]]u. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta [[1820]] se je upokojil in se posvetil svoji stroki. V letih [[1831]] do [[1836]] je bil predsednik [[muzej]]skega kuratorija v Ljubljani in skupaj s [[kustos]]om [[Henrik Freyer|Henrikom Freyerjem]] vodil poslovanje [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] (predhodnika Narodnega muzeja Slovenije) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke [[kapnik]]ov, [[mineral]]ov, [[rastlina|rastlin]] in [[žival]]i. Leta [[1832]] je izdal knjižico z opisom [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. Po njem se imenuje prvi v [[Kras|kraškem podzemlju]] najdeni hrošč [[drobnovratnik]] (''Leptodirus hochenwartii''). |
Franc grof Hohenwart, tudi ''Hochenwart'', je [[naravoslovje]] in [[rudarstvo]] študiral na [[Dunaj]]u. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta [[1820]] se je upokojil in se posvetil svoji stroki. V letih [[1831]] do [[1836]] je bil predsednik [[muzej]]skega kuratorija v Ljubljani in skupaj s [[kustos]]om [[Henrik Freyer|Henrikom Freyerjem]] vodil poslovanje [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] (predhodnika Narodnega muzeja, iz katerega izvirata današnja [[Narodni muzej Slovenije]] in [[Prirodoslovni muzej Slovenije]]) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke [[kapnik]]ov, [[mineral]]ov, [[rastlina|rastlin]] in [[žival]]i. Leta [[1832]] je izdal knjižico z opisom [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. Po njem se imenuje prvi v [[Kras|kraškem podzemlju]] najdeni hrošč [[drobnovratnik]] (''Leptodirus hochenwartii''). |
||
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na [[Mangart]], ki ga je izvedel leta [[1794]]. |
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na [[Mangart]], ki ga je izvedel leta [[1794]]. |
||
Redakcija: 13:49, 27. avgust 2019
| Franc Jožef Hanibal Hohenwart | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 24. maj 1771[1] Ljubljana[1] |
| Smrt | 2. avgust 1844 (73 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Avstrijsko cesarstvo.svg){kind=small} Sveto rimsko cesarstvo |
| Poklic | naravoslovec |
Franc Jožef Hanibal grof Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844.
Franc grof Hohenwart, tudi Hochenwart, je naravoslovje in rudarstvo študiral na Dunaju. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta 1820 se je upokojil in se posvetil svoji stroki. V letih 1831 do 1836 je bil predsednik muzejskega kuratorija v Ljubljani in skupaj s kustosom Henrikom Freyerjem vodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja (predhodnika Narodnega muzeja, iz katerega izvirata današnja Narodni muzej Slovenije in Prirodoslovni muzej Slovenije) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Leta 1832 je izdal knjižico z opisom Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii).
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel leta 1794.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
- ↑ 1,0 1,1 Dr. Constant v. Wurzbach Hohenwarth, Franz Joseph Graf // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 9. — S. 204.