Stockholmski sindrom: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
Ime je po bančnem ropu v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]] leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot [[talec|talci]], razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater [[Nils Bejerot]], definiral pa ga je [[psihiater]] [[Frank Ochberg]]. |
Ime je po bančnem ropu v [[Stockholm]]u na [[Švedska|Švedskem]] leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot [[talec|talci]], razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater [[Nils Bejerot]], definiral pa ga je [[psihiater]] [[Frank Ochberg]]. |
||
Čustveno so se navezali le zato, ker so sami doživeli ali pa so celo doživljali podobna stanja ugrabiteljev in v trenutku ugrabitve so bili v popolni tišini sami seboj in so razvili empatijo (sočustvovanje), s katero so se poistovetili ter odločili za svoja dejanja. Ampak to še ne pomeni, da so se čustveno povezali z ugrabiteljem ampak z enakim čustvenim stanjem, kar pa nima nobene zveze z ugrabitelji osebno. (Željko Malinić) |
|||
{{Psych-stub}} |
{{Psych-stub}} |
||
Redakcija: 20:28, 6. oktober 2018
Stockholmski sindrom (tudi Štokholmski sindrom) je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.
Ime je po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater Nils Bejerot, definiral pa ga je psihiater Frank Ochberg. Čustveno so se navezali le zato, ker so sami doživeli ali pa so celo doživljali podobna stanja ugrabiteljev in v trenutku ugrabitve so bili v popolni tišini sami seboj in so razvili empatijo (sočustvovanje), s katero so se poistovetili ter odločili za svoja dejanja. Ampak to še ne pomeni, da so se čustveno povezali z ugrabiteljem ampak z enakim čustvenim stanjem, kar pa nima nobene zveze z ugrabitelji osebno. (Željko Malinić)
 | Ta članek o psihologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
