Davorin Trstenjak: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
{{normativna kontrola}}
Engelbert (pogovor | prispevki)
67.151 urejanj
m pp
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Oseba
{{Infopolje Oseba}}
| name = Davorin Trstenjak
| birth_date = 8. november 1817
| birth_place = Kraljevci
| death_date = 2. februar 1890
| death_place = Stari trg pri Slovenj Gradcu
| other_names =
| known_for = pisatelj, etimolog in zgodovinar
| occupation = duhovnik
}}


'''Davorin Trstenjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pedagog]], [[pisatelj]], [[etimolog]] in [[zgodovinar]], * [[8. november]] [[1817]], [[Kraljevci]], † [[2. februar]] [[1890]], [[Stari trg pri Slovenj Gradcu]].
'''Davorin Trstenjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pedagog]], [[pisatelj]], [[etimolog]] in [[zgodovinar]], * [[8. november]] [[1817]], [[Kraljevci]], † [[2. februar]] [[1890]], [[Stari trg pri Slovenj Gradcu]].


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Trstenjak je v [[Gradec|Gradcu]] študiral [[teologija|teologijo]] in bil [[1844]] [[Duhovniško posvečenje|posvečen]]. Kot [[kaplan]] je med drugim služboval v [[Slivnica pri Mariboru|Slivnici pri Mariboru]] ter od [[1850]] do [[1861]] v [[Maribor]]u, kjer je bil tudi [[katehet]] in [[učitelj]] na slovenski [[gimnazija|gimnaziji]], zaradi zavzemanja za večji delež [[slovenščina|slovenščine]] pri pouku pa je bil odpuščen. Po odpustitvi iz gimnazije je od 1861 do smrti služboval kot župnik najprej v [[Šentjur]]ju nato v [[Ponikva|Ponikvi]] in nazadnje v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.
Trstenjak je v [[Gradec|Gradcu]] študiral [[teologija|teologijo]] in bil 1844 [[Duhovniško posvečenje|posvečen]]. Kot [[kaplan]] je med drugim služboval v [[Slivnica pri Mariboru|Slivnici pri Mariboru]] ter od 1850 do 1861 v [[Maribor]]u, kjer je bil tudi [[katehet]] in [[učitelj]] na slovenski [[gimnazija|gimnaziji]], zaradi zavzemanja za večji delež [[slovenščina|slovenščine]] pri pouku pa je bil odpuščen. Po odpustitvi iz gimnazije je od 1861 do smrti služboval kot župnik najprej v [[Šentjur]]ju nato v [[Ponikva|Ponikvi]] in nazadnje v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.


Trstenjak se je v narodno gibanje vključil že v Gradcu. Leta [[1848]] je bil med najbolj vnetimi sodelavci ''graške Slovenije'' pri oblikovanju slovenskega narodnega programa. Šolajoče se slovenske razumnike je vzgajal v narodnem duhu, se potegoval za slovensko [[gledališče]] in [[književnost]], sam pa pisal [[humoreska|humorisrična]], [[satira|satirična]] in [[novela (književnost)|novelistična]] besedila.
Trstenjak se je v narodno gibanje vključil že v Gradcu. Leta 1848 je bil med najbolj vnetimi sodelavci ''graške Slovenije'' pri oblikovanju slovenskega narodnega programa. Šolajoče se slovenske razumnike je vzgajal v narodnem duhu, se potegoval za slovensko [[gledališče]] in [[književnost]], sam pa pisal [[humoreska|humorisrična]], [[satira|satirična]] in [[novela (književnost)|novelistična]] besedila.


Že med službovanjem v Mariboru je Trstenjak zasnoval leposlovni [[časopis|list]] ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', ki je nato izhajal od leta 1872 do 1878 in imel tudi [[znanost|znanstveno]] prilogo ''Vestnik''. Sam je pisal [[članek|članke]] o [[zgodovina|zgodovini]] in položaju Slovencev, v podlistkih pa je objavljal spomine (''Prineski k zgodovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem''). Leta 1872 je spodbudil ustanovitev slovenskega pisateljskega društva.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref>
Že med službovanjem v Mariboru je Trstenjak zasnoval leposlovni [[časopis|list]] ''[[Zora (časopis)|Zora]]'', ki je nato izhajal od leta 1872 do 1878 in imel tudi [[znanost|znanstveno]] prilogo ''Vestnik''. Sam je pisal [[članek|članke]] o [[zgodovina|zgodovini]] in položaju Slovencev, v podlistkih pa je objavljal spomine (''Prineski k zgodovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem''). Leta 1872 je spodbudil ustanovitev slovenskega pisateljskega društva.<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999</ref>
Vrstica 38: Vrstica 29:


{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
⚫
{{reli-bio-stub}}
⚫
{{literat-stub}}
{{DEFAULTSORT:Trstenjak, Davorin}}
{{DEFAULTSORT:Trstenjak, Davorin}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1817]]
[[Kategorija:Umrli leta 1890]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
Vrstica 47: Vrstica 38:
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Gradcu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Teološke fakultete v Gradcu]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]
⚫
{{reli-bio-stub}}
⚫
{{literat-stub}}

Redakcija: 10:21, 17. julij 2018

Davorin Trstenjak
Portret
Rojstvo8. november 1817({{padleft:1817|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1]
Kraljevci
Smrt2. februar 1890({{padleft:1890|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (72 let)
Stari trg
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Avstrijsko cesarstvo
Poklicjezikoslovec, zgodovinar, duhovnik, pisatelj, etimolog, učitelj, teolog

Davorin Trstenjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar, * 8. november 1817, Kraljevci, † 2. februar 1890, Stari trg pri Slovenj Gradcu.

Življenjepis

Trstenjak je v Gradcu študiral teologijo in bil 1844 posvečen. Kot kaplan je med drugim služboval v Slivnici pri Mariboru ter od 1850 do 1861 v Mariboru, kjer je bil tudi katehet in učitelj na slovenski gimnaziji, zaradi zavzemanja za večji delež slovenščine pri pouku pa je bil odpuščen. Po odpustitvi iz gimnazije je od 1861 do smrti služboval kot župnik najprej v Šentjurju nato v Ponikvi in nazadnje v Starem trgu pri Slovenj Gradcu.

Trstenjak se je v narodno gibanje vključil že v Gradcu. Leta 1848 je bil med najbolj vnetimi sodelavci graške Slovenije pri oblikovanju slovenskega narodnega programa. Šolajoče se slovenske razumnike je vzgajal v narodnem duhu, se potegoval za slovensko gledališče in književnost, sam pa pisal humorisrična, satirična in novelistična besedila.

Že med službovanjem v Mariboru je Trstenjak zasnoval leposlovni list Zora, ki je nato izhajal od leta 1872 do 1878 in imel tudi znanstveno prilogo Vestnik. Sam je pisal članke o zgodovini in položaju Slovencev, v podlistkih pa je objavljal spomine (Prineski k zgodovini dušnega prerojenja Slovencev na Štajerskem). Leta 1872 je spodbudil ustanovitev slovenskega pisateljskega društva.[2]

Dela

  • Kdo so bili Ambidravi, in kdo je sozidal starodavni mesti Virunum in Teurnia Kelti ali Venedi? V Celovcu : J. Leon, 1853
  • Mesec Marije, ali častenje presvete device Marije skoz eden celi mesec z vsakdanjimi premišljevanji, molitvami in izgledi iz živlenja svetnikov, ter z molitvami v jutro, večer, pri sv. maši, za spoved ino sv. obhajilo, kak tudi s kratkim opisom naj imenitnejših Marijinih svetstev, katere slovenski romarji obiskavajo. U Gradcu: J. Sirolla, 1856
  • Pannonica: spomeniški listi. Samozal. D. Trstenjak, 1887
  • Weriand de Graz: zgodovinsko-rodoslovna razprava. V Celovci : pisatelj, 1884
  • Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870
  • Slovanščina v romanščini. [Ponikva]: pisatelj, 1878

Glej tudi

Viri

  1. ↑ Dr. Constant v. Wurzbach Terstenjak, Martin Davorin // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 44. — S. 11.
  2. ↑ Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999

Zunanje povezave

Stub icon

Ta članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Davorin_Trstenjak&oldid=5022205«