Neprofitna organizacija: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 2.780 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
m (slog)
* določena področja pridobivanja javnih dobrin – energetika, promet in zveze, komunala, vodno gospodarstvo, gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstvo okolja: kjer je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb,
* druge dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
 
== Kultura v neprofitnih organizacijah ==
[[Organizacijska kultura]] je skupek vrednot, prepričanj in bazičnih predpostavk, ki pomagajo voditi in koordinirati vedenje članov organizacije. So vsi naučeni vzorci nezavednega načina razmišljanja, ki se odsevajo in utrjujejo z vedenjem. Organizacijska kultura zagotavlja stabilnost, spodbuja gotovost, ustvarja predvidljivost, saj je skupek rešitev za različne probleme, ki so konsistentno delovali; in nove člane pripravi in nauči »pravega« načina dojemanja, razmišljanja in doživljanja. Razvija se skozi čas, odvisna je tudi od preteklih izkušenj, ne samo od trenutnih vrednot, zaznav in prepričanj. Lahko bi rekli, da je organizacijska kultura vsota vsega, za kar ljudje v organizaciji verjamejo, da deluje, in za kar verjamejo, da ne deluje.<ref>MacIntosh, Eric W.; Doherty, Alison (2010). »The influence of organizational culture on job satisfation and intention to leave«. ''Sport Managment Review'' '''13''', 106-117. DOI: 10.1016/j.smr.2009.04.006</ref> Za neprofitne organizacije je zelo pomembno, kako ustvariti tako kulturo, ki bo spodbudila posameznike, da se bodo raje zaposlovali v takih organizacijah, v njih ostali in uspešno delali. Velikokrat imajo v neprofitnih organizacijah vlogo tudi prostovoljci, ki v organizaciji ostanejo, če imajo občutek, da je njihovo delo vredno in pomembno za druge, in če se v sami organizaciji dobro počutijo, so korektno obravnavani in se strinjajo z vrednotami, cilji, strategijami in prepričanji organizacije.
 
V organizacijah, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem storitev, pomoči in podpore v dobro družbi, so pomembni elementi kulture, ki jih je L. Marais opredelila v svoji dizertaciji (1998), in se kažejo skozi [[Organizacijska klima|organizacijsko klimo]]:
* organizacijska struktura (vključuje, kako so zasnovana oz. opredeljena delovna mesta, kako potekajo procesi znotraj delovnih skupin, povezovanje znotraj same organizacije),
* vodenje (odprtost za spremembe, prepoznavanje prispevkov zaposlenih, samozaupanje vodje)
* človeški odnosi in funkcioniranje v skupini (konflikti, pritisk s strani nadrejenih in sodelavcev, izobraževanje in razvoj, izbira kadra, zadovoljstvo na delovnem mestu, predanost, zaupanje)
* vizija (jasnost vizije)
* načrtovanje (jasen, obširen in temeljit proces načrtovanja)
* komunikacija (odprtost, komunikacija med skupinami, povratna informacija)
* odločanje (dobijo primerne in ustrezne informacije pri odločanju)
* motivacija (nagrade, ugodnosti)
* rezultati (kvaliteta proizvodov oz. storitev, zadovoljstvo strank)<ref>Marais, Lorraine (1998). "''The Relationship between Organizational Culture and the Practice of Program Evaluation in Human Service Organizations''". Dissertations. Paper 1586.</ref>
 
== Sklici in opombe ==
14

urejanj

Navigacijski meni